Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (2.351-2.375)
- brzojáviti -im dov. (á ȃ) sporočiti po brzojavu: brzojavil je, da pride zvečer / takoj je treba brzojaviti po očeta ♪
- brzojávka -e ž (ȃ) sporočilo, preneseno po brzojavu: dobiti, poslati brzojavko; pozdravna, sožalna brzojavka ♪
- brzojávljanje -a s (á) glagolnik od brzojavljati: naučiti se brzojavljanja; brezžično brzojavljanje ♪
- brzojávljati -am nedov. (á) sporočati po brzojavu: v tem jeziku je težko brzojavljati ♪
- brzokríl -a -o prid. (ȋ ȋ) pesn. ki je brzih, hitrih kril: brzokrili metulji; brzokrila lastovica ♪
- brzokuhálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za hitro kuhanje: brzokuhalna plošča električnega štedilnika / brzokuhalni lonec ekonom lonec ♪
- brzokuhálnik -a m (ȃ) električni kuhalnik za hitro kuhanje: skuhati kavo na brzokuhalniku ♪
- brzonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) pesn. ki je brzih, hitrih nog: brzonogi sel; brzonoga srna ♪
- brzoparílen -lna -o prid. (ȋ) ki je za hitro kuhanje ali parjenje: brzoparilni lonec ♪
- brzoparílnik -a m (ȋ) velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik ♪
- bŕzopárnik -a m (ȓ-ȃ) zastar. parnik za hitro plovbo: potovati z brzoparnikom ♪
- brzopét in brzopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. ki hitro teče: brzopeti zajec ♪
- brzopís -a m (ȋ) 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija ♪
- brzopísec -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor ♪
- brzopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brzopis: arheolog je razrešil brzopisna znamenja / brzopisne okrajšave ♪
- brzoplôven in brzoplóven -vna -o prid. (ó; ọ̑) star. ki plove z veliko hitrostjo: brzoplovna ladja ♪
- brzoplóvka -e ž (ọ̑) zastar. manjša ladja za hitro plovbo: gusarji so se bojevali na lahkih brzoplovkah ♪
- brzopotézen -zna -o prid. (ẹ̑) šah. ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami: brzopotezni turnir; brzopotezno prvenstvo / naš najboljši brzopotezni igralec ♪
- brzorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi brzorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo ♪
- brzostrélec -lca m (ẹ̑) vojak, ki strelja z brzostrelnim orožjem: brzostrelci so se pognali v boj ♪
- brzostrélen -lna -o prid. (ẹ̑) ki je za hitro streljanje: sliši se drdranje brzostrelnih topov; brzostrelna puška; brzostrelno orožje / obsipali so jih z brzostrelnimi svinčenkami ♪
- brzostrélka -e ž (ẹ̑) orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih: naperil je vanj brzostrelko; vojaki so oboroženi z brzostrelkami; pokosil jih je rafal iz brzostrelke ♪
- bŕzovlák -a m (ȓ-ȃ) potniški vlak s pospešeno hitrostjo in s postanki samo na važnejših postajah: brzovlak prihaja na prvi tir; uvedli so sezonski brzovlak ♪
- bŕžkone prisl. (ȓ) izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržkone je na sestanku; kolne bržkone nevede; ta muha prenaša povzročitelja bolezni, bržkone virus ♪
- búbi neskl. pril. (ȗ) v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik; prisl.: ostriči na bubi ♪
2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451