Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (23.409-23.433)


  1.      povóhati  -am dov. (ọ̑) krajši čas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje / povohala je meso, če je sveže ● nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; pes povoha pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; ekspr. dijak knjige še povohal ni se ni učil, bral; pog., ekspr. pijače še povohal ni sploh ni pil; ekspr. smodnika dozdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; pog., ekspr. šole še nikoli ni povohal odznotraj nikoli ni hodil v šolo ♪
  2.      povohljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas vohljati: pes ga je povohljal in se umaknil / povohljati po zraku ♪
  3.      povòj  -ôja m (ȍ ó) 1. podolgovat kos tkanine za zavarovanje rane, poškodovanega dela telesa: dati, oviti povoj okrog komolca; prevezati koleno s povojem / elastični povoj ♦ med. mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov // nekdaj podolgovat širši kos tkanine, navadno platnen, za povijanje dojenčka: plenice in povoji 2. ekspr., v zvezi biti v povojih biti na začetni razvojni stopnji: filozofija je bila takrat še v povojih; stvar je v povojih ● ekspr. sestra je bila takrat še v povojih dojenček, zelo majhna; ekspr. saj je komaj zlezel iz povojev postal odrasel, samostojen ♪
  4.      povójček  in povôjček -čka m (ọ̑; ȏ) manjšalnica od povoj: oviti prst s povojčkom / ekspr. pleničke in povojčki ● ekspr. mati misli, da smo še vedno v povojčkih da še nismo odrasli, samostojni ♪
  5.      povójec  -jca m (ọ̑) zastar. povoj: s seboj je vzela plenice in povojce ♪
  6.      povôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas po vojni: povojni mednarodni odnosi; prva povojna leta / medvojno in povojno družbeno dogajanje // nanašajoč se na čas po drugi svetovni vojni: povojna dramatika; povojna obnova ♪
  7.      povóljen  -jna -o prid., povóljnejši (ọ́ ọ̄) knjiž. dober, zadovoljiv: povoljen uspeh; napravil je nanj povoljen vtis / povoljne ocene / dati povoljen odgovor pozitiven, pritrdilen ∙ zastar. novi oskrbnik je bil ljudem povoljen jim je ugajal, so bili z njim zadovoljni povóljno prisl.: zadeva je povoljno rešena ♪
  8.      povolkodláčiti se  -im se [u̯k] dov. (á ȃ) mitol. postati volkodlak: mrtvi se je povolkodlačil ♪
  9.      povónjati  -am dov. (ọ̑) knjiž. poduhati, povohati: povonjati jed, vrtnico / povonjati po zraku ♪
  10.      povórka  -e ž (ọ̑) raba peša sprevod, parada: udeležiti se povorke; dolga, velika povorka; povorka delavcev, dijakov / iti v povorki / povorka motornih vozil ♪
  11.      povóskati  -am dov. (ọ̑) redko povoščiti: povoskati nit, papir ♪
  12.      povoščíti  in povóščiti -im dov. (ȋ ọ́) premazati z voskom: povoščiti nit, papir; povoščiti sir povóščen -a -o tudi povoščèn -êna -o: povoščen papir; sveži sadeži so bili kakor povoščeni ♪
  13.      povozíti  -vózim dov. (ȋ ọ́) 1. zapeljati čez koga in ga poškodovati: povozil ga je avtomobil; na železniškem prehodu je otroka povozil vlak; skoraj bi ga bil povozil / do smrti povoziti / povoziti mačko, psa; brezoseb. pravijo, da ga je povozilo 2. ekspr. premagati, prizadeti: kdor se ne bori, ga hitro povozijo; kljub nesrečam se ni dal povoziti ● ekspr. njega je povozil čas ni se znašel v danih razmerah, okoliščinah, stvarnosti; ekspr. ti trije dnevi so ga povozili zelo izčrpali, utrudili; žarg., šport. naši nogometaši so nasprotnike povozili premagali; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; vulg. veliko žensk je povozil spolno občeval z njimi povóžen -a -o: na cesti je ležal povožen zajec; ko je članek prebral, je bil čisto povožen; povožena eksistenca ♪
  14.      povóženec  -nca m (ọ́) nav. ekspr. 1. kdor je (bil) povožen: povoženca so odpeljali v bolnico 2. premagan, prizadet človek: njegov dramski junak je povoženec ♪
  15.      povóženje  -a s (ọ́) glagolnik od povoziti: ima poškodbe od povoženja ♪
  16.      povóženka  -e ž (ọ́) ženska oblika od povoženec: povoženko so potegnili izpod tramvaja ♪
  17.      povprášati  tudi povprašáti -am dov., tudi povprášala (á á á) z vprašanjem, vprašanji a) poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu je povprašal za službo; kadar boš hodil po teh krajih, povprašaj po njem; povprašati po novicah / pri odhodu ga je povprašala, kdaj spet pride vprašala b) izraziti zanimanje za koga: povprašal je po tebi / noben snubec ni povprašal zanjo ♪
  18.      povpraševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor povprašuje: odgovoriti na vprašanja povpraševalca / upoštevati potrebe povpraševalcev ♪
  19.      povpraševánje  -a s (ȃ) glagolnik od povpraševati: a) po dolgem povpraševanju sem izvedel, kje živi / njeno lahkomiselno povpraševanje ga je razjezilo b) povpraševanje po tem blagu je prenehalo, raste, upada; po teh izdelkih je veliko povpraševanje ♦ ekon. povpraševanje količina blaga, ki so jo kupci pripravljeni kupiti na določenem trgu pri določeni ceni; zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja ♪
  20.      povpraševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vprašanjem, vprašanji a) poskušati izvedeti, ugotoviti: v vasi je nekdo povpraševal po tem človeku / ni ga povpraševal, kaj je doživel v mestu b) izražati zanimanje za koga: kadar sem jo srečal, je povpraševala po tebi 2. izražati pripravljenost kupiti kaj: ljudje zelo povprašujejo po pomarančah ♪
  21.      povpréček  -čka m (ẹ̑) srednja vrednost dveh ali več istovrstnih količin: temperaturni povprečki; navedeni odstotki so povprečki dveh let / na skakalni turneji je imel najboljši povpreček ♪
  22.      povpréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: izračunati povprečni pospešek; povprečna hitrost, razdalja, višina; povprečna dnevna temperatura / povprečni dohodek na prebivalca; povprečni stroški / povprečna življenjska doba, starost ♦ šol. povprečna ocena ocena, izračunana iz več ocen v enem predmetu 2. ki ne presega večine istovrstnega a) glede na stopnjo, količino: povprečna teža otroka; povprečno število učencev / za delo dobiva povprečen honorar; obisk gledališča je bil v tem letu povprečen; ima povprečno stanovanje / povprečna nadarjenost, sposobnost b) glede na lastnost, kakovost: povprečen človek; povprečen pisatelj, učenec / povprečno literarno delo / njeno življenje je precej povprečno 3. redko prečen, počezen: skril se je v povprečno ulico; povprečno bruno povpréčno prisl.: odrasle živali tehtajo povprečno dvesto kilogramov; je povprečno nadarjen ♦ psih. povprečno inteligenten človek človek z inteligenčnim kvocientom med 90 in 110 ♪
  23.      povpréčje  -a s (ẹ̑) 1. srednja vrednost dveh ali več istovrstnih količin: izračunati povprečje; letno, mesečno povprečje; republiško povprečje rojstev; povprečje osebnih dohodkov 2. mera, stopnja, značilna za večino istovrstnega: presegati povprečje; dvigniti proizvodnjo nad povprečje; kakovost teh izdelkov je padla pod povprečje / v povprečju se je to zelo podražilo 3. nav. ekspr. stanje, za katero je značilno, da kaj po kakovosti, lastnostih ne presega večine istovrstnega: dvigniti literaturo iz povprečja; svoje junake je avtor potisnil v povprečje; izgubil se je v povprečju; malomeščansko povprečje / ceneni okus povprečja kulturno malo zahtevne večine ljudi ♪
  24.      povpréčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. povprečen človek: v njih vidi same povprečneže; preganjati mojstre in poveličevati povprečneže ♪
  25.      povpréčnica  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. povprečna ženska: noče biti navadna povprečnica 2. knjiž., redko bližnjica: iti po povprečnici ♪

   23.284 23.309 23.334 23.359 23.384 23.409 23.434 23.459 23.484 23.509  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA