Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (23.201-23.225) 
- potujčevánje -a s (ȃ) glagolnik od potujčevati: gospodarsko zatiranje in potujčevanje naroda ♪
- potujčeváti -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. jemati narodno zavest in znake narodnosti: nasilno potujčevati ♪
- potújčiti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. vzeti narodno zavest in znake narodnosti: ni dovolil, da bi mu potujčili otroke; del slovenske inteligence se je potujčil / potujčiti ime potújčen -a -o: potujčeno prebivalstvo ♪
- potúliti se -im se dov. (ú ū) ekspr. pritajiti se, sključiti se: pes se je potulil / potulil se je za zaveso in poslušal pogovor; pren. misli so se potulile ∙ ekspr. potuliti se iz dvorane neopazno, skrivaj oditi // postati neodkrit, neiskren: otrok se je potulil potúljen -a -o: potuljen glas; potuljen pes; prisl.: potuljeno se nasmihati ♪
- potúljenec -nca m (ū) star. potuhnjenec: bil je pravi potuljenec ♪
- potúnkati -am dov. (ȗ) pog. potopiti, pomočiti: potunkati glavo, noge v morje / sredi jezera ga je potunkal ♪
- potúrčati -am dov. (ȗ) star. pobiti, potolči: vojak bi ga skoraj poturčal / včasih je otroke malo poturčal natepel ♪
- potúrčenec -nca m (ȗ) kdor je poturčen: Turki in poturčenci ♪
- potúrčiti -im dov. (ú ȗ) narediti kaj turško: poturčiti prebivalstvo / to pokrajino so hoteli poturčiti potúrčen -a -o: poturčeno prebivalstvo ♪
- potúrica -e m (ȗ) 1. v fevdalni Turčiji poturčenec: vzgojiti v poturico 2. slabš. izdajalec, odpadnik: izdajalski poturica ♪
- potúrica -e ž (ȗ) 1. v fevdalni Turčiji poturčenec: bosanske poturice 2. slabš. izdajalec, odpadnik: izdajalska poturica ♪
- potvára -e ž (ȃ) zastar. ponaredba, ponaredek: vse te izpovedi so le potvara / potvara dokumentov // izmaličenje, popačenje: kljub vsem potvaram je bil zakon ljudem nekaj svetega ♪
- potvárjanje -a s (á) glagolnik od potvarjati: potvarjanje dokumentov / potvarjanje dejstev, zgodovine ♪
- potvárjati -am nedov. (á) 1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja; ponarejati: potvarjati listine // prikazovati kaj drugače, kakor je; pačiti: članek potvarja dejansko stanje; potvarjati dejstva, resnico 2. publ. maličiti, kvariti: potvarjati jezik potvárjati se publ. pretvarjati se: kaj bi se potvarjal ♪
- potvíca -e ž (í) zastar. potica: speči potvico / orehova potvica ♪
- potvóra -e ž (ọ̑) zastar. ponaredba, ponaredek: potvora dokumentov / to je potvora in laž ♪
- potvórba -e ž (ọ̑) ponaredba, ponaredek: potvorba dokumentov / rezultati teh štetij so potvorbe; spretne potvorbe; potvorba zgodovine ♪
- potvóriti -im dov. (ọ̄) 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja; ponarediti: potvoriti dokumente / zaman je skušal potvoriti glas // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: potvoriti rezultate volitev 2. publ. izmaličiti, pokvariti: te novosti so potvorile jezik; zavist je vse lepo in dobro potvorila potvórjen -a -o: potvorjeni podatki ♪
- potvórjenost -i ž (ọ̄) publ. narejenost, nepristnost: boj med pristnostjo in potvorjenostjo ♪
- poúčen 1 -čna -o prid., poúčnejši (ú) ki je usmerjen, teži k poučevanju: poučen film; poučna knjiga / poučni izlet ekskurzija; knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon // iz katerega se kaj dobro spozna: ta primer je zelo poučen; poučna izkušnja poúčno prisl.: poučno razpravljati; sam.: povedal jim je marsikaj poučnega ♪
- poúčen 2 -čna -o prid. (ȗ) zastar. učen, poučevalen: poučne metode / slovenščina je poučni jezik ♪
- poučênje -a s (é) star. pouk, poučitev: poučenje o zadevi ♪
- poučênost -i ž (é) stanje poučenega človeka: tega je bila kriva njihova slaba poučenost; poučenost javnosti o dogajanjih v svetu ♪
- poučeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poučevanje: poučevalne metode / poučevalne naprave ♪
- poučevánje -a s (ȃ) glagolnik od poučevati: poučevanje dijakov; poučevanje v slovenskem jeziku; metode poučevanja tujih jezikov / poučevanje in vzgajanje mladine / vse njegovo poučevanje je bilo zaman ♪
23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276 23.301 
