Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (23.176-23.200)


  1.      potróšnja  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od potrošiti: potrošnja kruha se je pred prazniki povečala; potrošnja elektrike, vode; potrošnja goriva 2. uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: povečati, usmerjati potrošnjo; proizvodnja in potrošnja / izdelki za osebno, široko potrošnjo ◊ ekon. osebna potrošnja sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna potrošnja sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti ♪
  2.      potróštati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. potolažiti: fant je potroštal dekle ♪
  3.      potrpéti  -ím dov., tudi potŕpel; potrpljèn (ẹ́ í) 1. brez izražanja nejevolje prenesti kaj neprijetnega, neugodnega: kar potrpi, saj bo kmalu bolje; to bi še potrpel, vsega pa ne / marsikaj je morala potrpeti pri njej sožitje z njo ni bilo lahko ∙ ekspr. potrpimo drug z drugim bodimo prizanesljivi do napak drugega 2. ekspr. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; počakati: potrpel bo še kak mesec, potem mu pa vrnemo / potrpite do kosila; potrpi malo, takoj pridem; potrpite, da pokadim ♪
  4.      potrpežljív  -a -o prid., potrpežljívejši (ȋ í) ki prenaša kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje: potrpežljiv bolnik; potrpežljivi potniki // ki se mirno obnaša do koga, mirno ravna z njim kljub neprijetnostim: biti potrpežljiv s pacienti; mati je bila zelo potrpežljiva z otroki // ki vztrajno, brez nejevolje dela zlasti kaj neprijetnega, dolgotrajnega: prijazna in potrpežljiva gospodinja / potrpežljivo čakanje; potrpežljivo delo vzgojiteljev / s potrpežljivo vztrajnostnjo je prebiral zapiske potrpežljívo prisl.: potrpežljivo ga je čakala; potrpežljivo poslušati ♪
  5.      potrpežljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost potrpežljivega človeka: znana mu je njena potrpežljivost / potrpežljivost ga je minila potrpljenje; poslušal ga je z veliko potrpežljivostjo ♪
  6.      potrpljênje  -a s (é) pripravljenost prenašati kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje: občudovali so njegovo potrpljenje; priporočati potrpljenje / naenkrat ga je potrpljenje minilo, mu je pošlo; izgubil je potrpljenje in začel kričati; ekspr. ko je to izvedel, je bilo njegovega potrpljenja konec // pripravljenost vztrajno, brez nejevolje delati zlasti kaj neprijetnega, dolgotrajnega: za to delo je treba dosti potrpljenja; če bo imel dovolj potrpljenja, bo knjigo prebral do konca / nima več potrpljenja in ne časa ukvarjati se s tem / kot vljudnostna fraza: hvala za potrpljenje; malo potrpljenja, takoj se vrnem ● ekspr. imej potrpljenje z njim bodi prizanesljiv do njegovih napak; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo; potrpljenje železna vrata prebije s potrpljenjem se dosti doseže ♪
  7.      potrpljív  -a -o prid. (ȋ í) star. potrpežljiv: bil je potrpljive narave ♪
  8.      potrpljívost  -i ž (í) star. potrpežljivost: z veliko potrpljivostjo je vzgajala otroka ♪
  9.      potŕpnost  -i ž (r̄) knjiž., redko potrpežljivost: potrpnost je bila njegova dobra lastnost ♪
  10.      potŕtost  -i ž (ȓ) stanje potrtega človeka: potrtost ga je minila; ekspr.: polastila se ga je potrtost; pasti v potrtost ♪
  11.      potrudíti se  in potrúditi se -im se dov. (ȋ ú ū) z delom, aktivnostjo pokazati voljo, željo a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: za svojo vlogo se je zelo potrudil; pri nalogi se je premalo potrudil / potrudil se je popraviti zmoto; potrudil se je, da bi stvar dobro razložil / potrudili so se in delo pravočasno opravili hitro, dosti so delali; moral se je potruditi, da ga je dohitel ni ga dohitel z lahkoto b) da se kaj naredi sploh: zakaj se ne potrudiš in ne naučiš; ni se potrudil, da bi zaprl okno / potrudil se je stopiti v stik z njimi // ekspr. priti, iti: potrudil se je do vrha; večkrat se je potrudil k vam / kot vljudnostna fraza potrudite se k predstojniku ♪
  12.      potrúpati  -am dov. (ȗ) nar. vzhodno razbiti, razdejati: voz so potrupali na kose; vse se je potrupalo ♪
  13.      potŕzati  -am dov. (r̄) krajši čas trzati: nervozno je potrzal z glavo ♪
  14.      potúha  -e ž (ȗ) 1. izkazovanje prevelike popustljivosti komu pri napakah, prestopkih: bil je strog in ni trpel potuhe; brez njene potuhe bi bil boljši / dajati komu potuho; dobiti potuho pri kom 2. ekspr. neodkrit, neiskren človek: vsi so sami hinavci in potuhe ♪
  15.      potúhniti se  -em se dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: potuhnili so se in čakali pomoči; potuhniti se v jarek, travo / potuhnil se je pred ljudmi; pren. žalost v njej se je potuhnila 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ljudje, ki jim je zaupal, so se sedaj potuhnili; nasprotniki so se potuhnili / potuhnil se je vase postal je neodkrit, neiskren ● ekspr. otrok se je potuhnil, mati pa je mislila, da spi se je naredil, da spi potúhnjen -a -o 1. deležnik od potuhniti se: prisluškoval je, potuhnjen pred vrati 2. neodkrit, neiskren: potuhnjen človek / potuhnjena žival / potuhnjen nasmeh, pogled 3. navidezno nenevaren: potuhnjena ledeniška gmota / potuhnjen mraz, veter; prisl.: potuhnjeno gledati; žival se je potuhnjeno plazila skozi grmovje ♪
  16.      potúhnjenec  -nca m (ȗ) ekspr. neodkrit, neiskren človek: bati se potuhnjenca; neprijeten potuhnjenec ♪
  17.      potúhnjenka  -e ž (ȗ) ekspr. neodkrita, neiskrena ženska: potuhnjenka je, ne zaupam ji ♪
  18.      potúhnjenost  -i ž (ȗ) ekspr. neodkritost, neiskrenost: njegova potuhnjenost me je zelo motila ♪
  19.      potuhováti se  -újem se nedov. (á ȗ) večkrat se potuhniti: iz strahu se je potuhovala / ni se znal lagati in potuhovati ♪
  20.      potúhtati  -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: ali si ti to potuhtal; vedno je potuhtal kaj zanimivega; potuhtati nov načrt // ugotoviti, spoznati: dolgo časa niso mogli potuhtati, kje je napaka ∙ pog. kmalu ga je potuhtala ugotovila, kakšen je v resnici; ugotovila, kakšen namen ima ♪
  21.      potújčenec  -nca m (ȗ) nav. ekspr. kdor je potujčen: tujci in potujčenci ♪
  22.      potújčenost  -i ž (ȗ) nav. ekspr. stanje potujčenega človeka: potujčenost in odtujenost ♪
  23.      potujčeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) nav. ekspr. kdor potujčuje: zavojevalci in potujčevalci ♪
  24.      potujčeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na potujčevanje: upreti se potujčevalnim težnjam / potujčevalna organizacija ♪
  25.      potujčeválnica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje potujčevanje: taka šola je potujčevalnica naše mladine ♪

   23.051 23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA