Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (22.809-22.833) 
- poščípati -am tudi -ljem dov., tudi poščipála (í) 1. drugega za drugim odščipniti: s kleščami je poščipal konice žebljev; poščipati majhne poganjke // skrajšati, zmanjšati: poščipati pujskom parklje 2. ekspr. krajši čas ščipati: rad je otroke malo poščipal ♪
- poščívati -am nedov. (í) vulg. močiti s sečem ♪
- pošépati -am dov. (ẹ̄) v presledkih šepati: včasih je malo pošepala z levo nogo ♪
- pošepávati -am nedov. (ȃ) nekoliko šepati: pošepavati na eno nogo; s palico je pošepaval po sobi ♪
- pošepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) šepetajoč reči, povedati: pošepetati na uho, v uho / pošepetati pravilen odgovor prišepniti ♪
- pošepetávanje -a s (ȃ) glagolnik od pošepetavati: svojo žalost so izražali s tihim pošepetavanjem / pošepetavanje listja v vetru ♪
- pošepetávati -am nedov. (ȃ) v presledkih šepetati: ženske so se smehljale in pošepetavale; ves čas ji je nekaj pošepetaval; pren., ekspr. veter je pošepetaval z listjem ♪
- pošepétniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: pošepetniti na uho, v uho / nekdo je učencu pošepetnil odgovor prišepnil ♪
- pošépiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko pošvedrati: pošepiti čevlje pošépiti se nar. zahodno ukriviti se, zviti se: lesene stopnice so se pošepile ♪
- pošépniti -em, tudi pošepníti in pošépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: nagnila se je k možu in mu pošepnila; pošepniti na uho, v uho ♪
- pošév prisl. (ẹ̑) star. 1. postrani, poševno: dež lije pošev na okna; kola slonita pošev drug proti drugemu / cesta se vije pošev navkreber / zavese v pošev pripeti 2. počez, povprek: stopa pošev čez njivo ♪
- pošéven -vna -o prid. (ẹ̄) ki se odklanja od navpične ali vodoravne smeri: poševen drog, strop; poševna črta, vrsta, zareza; poševna lega, smer; ta hiša ima zelo poševno streho / dež je padal v poševnih curkih; poševen pramen svetlobe / imeti poševno pisavo / poševne aziatske oči ♦ fiz. poševni met gibanje, pri katerem leti telo v poševni smeri; geom. poševni kot kot, ki ni pravokoten; poševna projekcija projekcija, pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; navt. poševni križ; teh. poševno ozobje ozobje, pri katerem so zobje vijačno zaviti pošévno prisl.: poševno odrezati, postaviti; poševno ležeči trami; poševno padajoče sence; poševno tkano blago; pritegniti vrv poševno navzdol ♪
- pošévnica -e ž (ẹ̑) knjiž. poševna črta: narisati poševnico ♦ lingv. znamenje med dvema oblikama, ki pomeni, da sta mogoči obe obliki ali samo ena izmed njiju ♪
- pošévnik -a m (ẹ̑) les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob poševniku ◊ navt. poševen drog na prednjem delu premca; kosnik ♪
- poševnína -e ž (ȋ) knjiž. poševni del česa: stekel je po poševnini navzgor / vodoravne ploskve in poševnine ♪
- poševnokóten -tna -o prid. (ọ̑) geom. ki ima poševne kote: poševnokotni četverokotnik ♪
- poševnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima poševne oči: poševnook novorojenček / poševnooki obrazi Tibetancev ♪
- pošévnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost poševnega: poševnost pobočja, stene ♪
- pošibíti -ím dov., pošíbil (ȋ í) zastar. oslabiti: bolezen jo je pošibila pošibíti se 1. zašibiti se: nenadoma se je pošibil in padel na tla / od strahu so se ji pošibila kolena / pošibil se je v kolenih 2. knjiž. ukriviti se, upogniti se: veje so se pod težo snega pošibile ♪
- pošíljanje -a s (í) glagolnik od pošiljati: pošiljanje denarja, pisem po pošti; stroški za pošiljanje knjig / pošiljanje pomoči prizadetim krajem / pošiljanje delavcev na specializacijo ♪
- pošiljátelj -a m (ȃ) kdor kaj pošilja: pošiljatelj dopisa, paketa, pisma; naslov pošiljatelja ♪
- pošiljátev -tve ž (ȃ) glagolnik od pošiljati ali poslati: pošiljatev pritožb; rok pošiljatve // redko pošiljka: pošiljatev tehta deset gramov ♪
- pošíljati -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: pošiljati denar; pošilja ji pisma in razglednice / pošiljati poročila o delu; pošiljati komisiji pritožbe / pošilja ti pozdrave te pozdravlja ♦ ptt pošiljati knjige po povzetju 2. izražati željo, zahtevo a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam z določeno nalogo, z določenim naročilom: pošiljati sle po vaseh; pošiljal ga je po cigarete / kdo te pošilja / pošiljati nove čete v napad; pošiljajo jih v izgnanstvo / pošiljati otroke v šolo šolati jih b) v zvezi s po da kdo pride h komu: pošiljali so ponj; pogostokrat so pošiljali po zdravnika ● ekspr. (z roko) pošiljati komu poljube poljubljati prste svoje roke in jo obračati, iztegovati proti komu; pog., ekspr. na tihem ga je pošiljal k vragu bil je zelo jezen nanj; publ. industrijski kraji pošiljajo v zrak velike
količine strupenega dima onesnažujejo ozračje ♪
- pošiljátven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pošiljatev: plačati pošiljatvene stroške / pošiljatveni rok ♪
- pošíljka -e ž (ȋ) 1. ustrezno opremljen predmet, ki se pošlje po pošti: oddati, odpreti, sprejeti pošiljko; dostavljanje pošiljk na dom; prejemnik pošiljke; vpisati podatke o pošiljki / denarna, pisemska pošiljka; letalska pošiljka ♦ ptt ekspresna pošiljka; mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pismenega sporočila; navadna pošiljka ki nima nobene posebne označbe; poštno ležeča pošiljka ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; priporočena pošiljka za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; pošiljka s povzetjem pošiljka z označeno vrednostjo, ki jo mora naslovnik poravnati ob prevzemu 2. količina določenega blaga, ki se hkrati pošlje naslovniku, naročniku: prvo pošiljko banan so že prejeli; pren., ekspr. v taborišče je prispela nova pošiljka
pregnancev ♪
22.684 22.709 22.734 22.759 22.784 22.809 22.834 22.859 22.884 22.909