Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (22.326-22.350) 
- posévek -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki ♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim ♪
- poséven -vna -o prid. (ẹ̄) redko setven: posevne površine ♪
- posézanje -a s (ẹ̄) poseganje: zanje je značilno posezanje v zadeve drugih ljudi ♪
- posézati -am nedov. (ẹ̄) posegati: večkrat je posezal na polico / po tej knjigi ljudje radi posezajo / tudi on je posezal v pogovor ♪
- pòsezóna -e ž (ȍ-ọ̑) čas po sezoni: tudi v posezoni je bilo v hotelu veliko gostov; predsezona in posezona ♪
- pòsezónski -a -o prid. (ȍ-ọ̑) nanašajoč se na čas po sezoni: posezonska razprodaja čevljev; znižanje cen je že posezonsko / prireditve v posezonskem času; posezonski meseci ♪
- poséžek -žka m (ẹ̑) redko poseg: uspešen posežek v boj ♪
- posihdôb prisl. (ȏ) star. 1. od takrat: posihdob ni več hodil v planine 2. odzdaj: posihdob bo previdnejši ♪
- posihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. 1. od takrat: posihmal sta si mati in hči vse zaupali 2. odzdaj: posihmal naj si pomaga sama, kakor ve in zna ♪
- posijáti -síjem dov., posijál (á ȋ) 1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo // krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto ∙ ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode ♪
- posílen -lna -o prid. (ȋ) zastar. prisilen: posilna prodaja; še dopustna posilna sredstva / posilni jopič // ukazan, prisiljen: posilno učenje tujega jezika ♪
- posíli in po síli prisl. (ȋ) raba peša 1. nasilno, s silo: fanta so posili odpeljali / umetnik, ki hoče posili biti ljudski, postane navadno prostaški se sili, si zelo prizadeva 2. proti volji, s silo: besede so ji posili prišle iz ust / posili se smejati; neskl. pril., ekspr.: bil je posili emigrant; posili smeh / piše se narazen ali skupaj posili znanstvenik ali posiliznanstvenik / voznik posili; prim. sila ♪
- posíli... predpona v sestavljenkah (ȋ) nanašajoč se na posiljen, prisiljen: posililjudski, posiliznanstven ♪
- posíliti -im dov. (í ȋ) 1. prisiliti žensko k spolnemu občevanju: vojaki so strgali obleko z nje in jo posilili; hotel jo je posiliti 2. ekspr. prisiliti h kakemu dejanju sploh: posilili so ga, da je vse pojedel; moral se je posiliti, da je vprašal / svojci so ga posilili v ta zakon / posilili so ga z nekim slabim vinom da je pil slabo vino // z oslabljenim pomenom izraža prisilni začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: posilil jo je kašelj, smeh / tako govorjenje ga posili k bruhanju / skoraj so jo posilile solze skoraj je začela jokati / posilil jo je spanec zaspala je 3. ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: s temi poskusi so naravo grdo posilili / posiliti stare predele mesta z modernimi bloki / včasih posili resnico jo pove, prikaže po svoje posíliti se redko vsiliti se: spet se ji je posilil tisti mučni prizor / smehljaj se mu posili
posíljen -a -o: posiljen pogovor, smeh; mladoletna je bila posiljena; to ihtenje ni bilo posiljeno ∙ ekspr. posiljeno veselje nepristno, narejeno ♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; prisl.: posiljeno se smejati; sam.: v njegovih pesmih ni nič posiljenega ♪
- posíliznánstven -a -o prid. (ȋ-ȃ) ekspr. ki je le navidez znanstven: posiliznanstvena ocena ♪
- posíližív -a m (ȋ-ȋ) nar. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica: posiliživ in netresk ♪
- posíljenka -e ž (ȋ) ekspr. posiljena ženska: na jasi so našli mrtvo posiljenko ♪
- posiljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor posili žensko: kaznovati posiljevalca; posiljevalci in morilci ♪
- posiljevánje -a s (ȃ) glagolnik od posiljevati: posiljevanje mladoletnic / posiljevanje poslušalcev s ponavljanjem programa / posiljevanje zgodovinskih dejstev ♪
- posiljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. spolno občevati z žensko proti njeni volji, na silo: videl je, kako so jo mučili in posiljevali / ropali so, posiljevali in morili 2. ekspr. siliti h kakemu dejanju sploh: če hočeš, jej, posiljevali te ne bomo / dve uri ga je posiljevala, naj sprejme to vlogo silila, pregovarjala / ves čas so nas posiljevali s hrano; posiljevala se je s solzami // z oslabljenim pomenom izraža prisilno dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej jo je posiljeval jok, smeh; posiljujejo jih grenki občutki / dolgo jo je posiljeval s svojo prisotnostjo / na prvem zmenku ga je posiljevala s svojo prijateljico mu je govorila, pripovedovala o svoji prijateljici 3. ekspr. delati kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: dejstev nikoli ne posiljuje / letopisci so včasih posiljevali zgodovino ♪
- posílni -ega m (ȋ) v stari Jugoslaviji vojak, dodeljen oficirju za osebno strežbo: majorjev posilni ♪
- posílstvo -a s (ȋ) 1. spolno občevanje z žensko proti njeni volji, na silo: posilstvo dekleta / tu se je včeraj zgodilo posilstvo 2. ekspr. dejanje, ki ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: preprečiti intelektualno posilstvo / nočno delo je posilstvo nad naravo ♪
- posíniti -em dov. (í ȋ) knjiž. posijati: sonce posine skozi zelenje / v ozke ulice še ni posinil dan ♪
- posíniti -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. posinoviti: ker nista imela svojih otrok, sta ga posinila ♪
- posinjélost -i ž (ẹ́) knjiž. pomodrelost: posinjelost prstov ♪
22.201 22.226 22.251 22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 
