Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (22.201-22.225)



  1.      pórtovec  -vca m (ọ̑) knjiž. portsko vino: odpreti steklenico portovca
  2.      pórtoven  -vna -o prid. (ọ̑) ptt, v zvezi portovna znamka, do 1966 znamka, ki jo pošta nalepi na premalo frankirano pošiljko
  3.      portrét  -a m (ẹ̑) umetniška upodobitev osebe, oseb navadno s poudarkom njihove individualnosti: naslikati portret; portret je obesil na steno; družinski, ženski portret; portret starca / razstava portretov / Bergantov portret ki ga je naredil, naslikal Bergant; pren. duhovni, umetniški portret igralca, pisatelja // ekspr. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik: to je najlepši ženski portret v njegovih romanih / dramatik je v svojih delih ustvaril veliko portretov
  4.      portréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na portret: portretne značilnosti / portretna podobnost / portretni slikar / portretna fotografija
  5.      portretíranec  -nca m () kdor je portretiran: slikar in njegov portretiranec
  6.      portretíranje  -a s () glagolnik od portretirati: med portretiranjem se rad pogovarja / ukvarjala se je s portretiranjem / za pisatelja je značilno duhovito portretiranje sodobnikov
  7.      portretíranka  -e ž () ženska oblika od portretiranec: obraz portretiranke
  8.      portretírati  -am nedov. in dov. () delati portret: portretirati znanega igralca; dal se je portretirati / ta slikar dobro portretira / ekspr. v romanu je portretiral nekaj zanimivih značajev portretíran -a -o: bila je velikokrat portretirana
  9.      portretíst  -a m () kdor portretira: znan portretist; portretist ugledne družine; portretist in portretiranec / razstava predstavlja slikarja kot odličnega portretista
  10.      pórtski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi portsko vino rdeče vino iz okolice Porta: kozarec portskega vina
  11.      portugálka  -e ž () agr. trta z velikimi modrimi grozdi: gojiti portugalko / modra portugalka // rdeče vino iz grozdja te trte: piti portugalko
  12.      portugálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Portugalce ali Portugalsko: portugalski jezik ◊ zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia
  13.      portugálščina  -e ž () portugalski jezik: uči se portugalščino
  14.      portulák  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z mesnatim steblom in belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca grandiflora
  15.      porumenélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost porumenelega: porumenelost listja / zaprašenost in porumenelost papirja
  16.      porumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
  17.      porumenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. rumeneti: gozd že porumeneva
  18.      porumeníti  -ím dov., poruménil ( í) narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino
  19.      porúsiti  -im dov.) narediti kaj rusko: porusiti prebivalstvo; morala se je porusiti / porusiti ime
  20.      porúšen  -šna -o prid. (ú ū) ki se da porušiti: ta utrdba je porušna ♦ teh. porušna preiskava preiskava, s katero se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušna obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
  21.      porúšenje  -a s (ū) glagolnik od porušiti: porušenje hiše, mesta / porušenje naravnega ravnovesja
  22.      porušítev  -tve ž () glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča
  23.      porúšiti  -im, in porušíti in porúšiti -im dov.; ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: porušiti barako, bunker; potres je porušil velik del mesteca; hiša se je porušila / z bombardiranjem porušiti mesto; ekspr. naselje so do tal porušili; porušiti železniško progo razbiti, razdejati 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: porušiti ravnovesje v naravi; porušiti simetrijo; vsi upi so se mu porušili 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: porušiti teorijo / porušiti predsodke odpravitipubl. porušiti državni rekord preseči; strop se je porušil podrl, udrl porúšen -a -o: porušen most; zid je nekoliko porušen; požgane in porušene vasi; varnost in red sta bila porušena
  24.      porušítven  -a -o prid. () nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti ♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
  25.      poruváti  -rújem tudi porúvati -am dov., poruvál tudi porúval (á ú; ū) 1. drugega za drugim izruvati: poruvati kole iz zemlje / vihar je poruval drevesa 2. populiti: poruvati korenje, repo; poruvati plevel s koreninami vred / zobozdravnik mu je poruval zobe

   22.076 22.101 22.126 22.151 22.176 22.201 22.226 22.251 22.276 22.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA