Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (21.934-21.958)



  1.      popréčnica  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. povprečna ženska: toliko blaga porabi poprečnica za krilo 2. knjiž. prečnica: križ z eno daljšo in dvema krajšima poprečnicama / iti po poprečnici po bližnjici
  2.      popréčnik  -a m (ẹ̑) ekspr. povprečen človek: navaden poprečnik tega ne bo razumel
  3.      popréčnost  -i ž (ẹ̑) povprečnost: boj proti poprečnosti
  4.      popréd  prisl. (ẹ̑) star. prej: zdaj je bolj zdrav, kakor je bil popred
  5.      popredmétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od popredmetiti: popredmetenje ideje / popredmetenje bivanja in družbenih odnosov; popredmetenje človeka
  6.      popredmétenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. stanje popredmetenega: popredmetenost ideje / popredmetenost bivanja; popredmetenost človeka; odtujenost, popredmetenost človeških odnosov
  7.      popredmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v pesmi je popredmetil svoja notranja doživetja; delo se popredmeti v izdelku 2. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetiti kulturne, duhovne vrednote / popredmetiti medčloveške odnose / popredmetiti človeka popredméten -a -o: popredmeteni odnosi; popredmetene ideje; popredmeteno človekovo bistvo
  8.      popredmetováti  -újem nedov.) knjiž. 1. delati, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: popredmetovati svoje misli, občutke 2. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetovati medčloveške odnose
  9.      poprédnji  -a -e prid. (ẹ̑) star. 1. sprednji, prednji: pokrit poprednji prostor stavbe 2. vnaprejšnji, predhoden: poprednja preiskava
  10.      popréj  prisl. (ẹ̑) prej: malo poprej si me nekaj vprašal; nekaj dni poprej je bil še zdrav / težko je prositi človeku, ki je poprej ukazoval; delal je po poprej narejenem načrtu; ona je stala in ga gledala kakor poprej; zdaj je bolj previden kakor poprej / star., v vezniški rabi še zadnji pozdrav, poprej ko grem preden
  11.      popréjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) prejšnji: pogosto se spominja poprejšnje revščine; njena poprejšnja služba; med njimi ni več poprejšnjega prijateljstva / to dejanje je posledica poprejšnjega razvoja ∙ oče ni več poprejšnji tak kot prej
  12.      poprék  prisl. (ẹ̑) redko 1. počez, povprek: a) poprek čez pot leži hlod / avtomobil je postavil poprek čez cesto b) poprek položena deska / hvalijo ga vsi poprek vsi vprekekspr. prehodil je deželo poprek in počez v vseh smereh; vso 2. knjiž. povprečno: ta vrsta morskega psa zraste poprek do petnajst metrov
  13.      popreprôstiti  -im dov.) knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: popreprostiti razlago
  14.      poprêsti  -prêdem in poprésti -prédem dov., stil. poprèl poprêla in popréla (é; ẹ́) s predenjem porabiti: vse predivo so že popredle ∙ mačka se je podrgnila obenj in komaj slišno popredla krajši čas predla
  15.      pòprevráten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na čas po prevratu leta 1918: poprevratni dogodki / prva poprevratna leta
  16.      poprežáti  -ím dov., poprêži in popréži; poprêžal in popréžal (á í) krajši čas prežati: poprežati na sovražnika / previdno je poprežal, če bi bila kje straža
  17.      popŕh  -a m () 1. knjiž. tanka, rahla plast česa sipkega, zlasti snega: sonce je stopilo poprh; poprh na skalah / snežni poprh / z oslabljenim pomenom poprh slane; pren. poprh liričnosti v drami 2. agr. tanka voščena prevleka na listju in sadežih: poprh na slivah; listi z modrim poprhom 3. glagolnik od poprhati: poprh z razpršilom
  18.      popŕhati  -am dov. () z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: poprhati obraz s hladno vodo; vsak večer se poprha ● ekspr. sneg je poprhal skalne vrhove jih pokril v tanki, rahli plasti popŕhan -a -o: s snegom poprhane skale
  19.      popŕhnjen  -a -o prid. () agr. ki ima poprh: sadež je belkasto poprhnjen
  20.      poprídigati  -am dov. (í) ekspr. (vsiljivo) dati nauke: pred odhodom mu je še malo popridigala
  21.      poprijèm  -éma m ( ẹ́) glagolnik od poprijeti: s krepkim poprijemom se je dvignil nad previs / klini za poprijem
  22.      poprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal // prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček 2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju // začenjati, navadno za kom a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal ● star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati učenja / poprijemati se gospodarstva poprijemáje: poprijemaje vleči vrv
  23.      poprijéti  -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči // prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo // začeti, navadno za kom a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo poprijéti se nav. ekspr. oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja ● star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač
  24.      popríšče  -a s (í) knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: poprišče kulturne politike, vzgoje / našel je široko poprišče za svoje delo, ustvarjanje // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na umetniškem, znanstvenem poprišču ● publ. dolina je bila zadnje dni poprišče čudnih dogodkov kraj, prizorišče
  25.      pôprnica  -e ž () posodica za poper: postaviti poprnico na mizo

   21.809 21.834 21.859 21.884 21.909 21.934 21.959 21.984 22.009 22.034  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA