Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (21.751-21.775) 
- popádija -e ž (ȃ) knjiž. popova žena: sprejela jih je stara popadija ♪
- popadljív -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) grize, napada z zobmi: starega, popadljivega konja je prodal in si kupil novega; pes ima nagobčnik, ker je popadljiv; bil je razdražen in popadljiv kakor privezan pes / ekspr. popadljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi ♪
- popadljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) grize, napada z zobmi: nekatere živali so pravi popadljivci ♪
- popadljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od popadljivec: ribe v tej reki so popadljivke ♪
- popadljívost -i ž (í) lastnost, značilnost popadljivega: zaradi popadljivosti je pes nosil nagobčnik / ekspr. jezila ga je ženina popadljivost ♪
- popahljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas pahljati: popahljati otroka; popahljati se s pahljačo, z robcem; popahljati si obraz ♪
- popalíti in popáliti -im, in popáliti -im dov. (ȋ á; á) 1. star. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin; ožgati, osmoditi: slana, suša je popalila listje 2. zastar. požgati: sovražniki so mesto popalili ∙ star. vsak dan popali dvajset cigar pokadi popáljen -a -o: popaljeno cvetje ♪
- popápati -am dov. (ā) otr. pojesti: ali si že vse popapal ♪
- popápcati -am dov. (ȃ) otr. pojesti: le popapcaj juhico ♪
- popára -e ž (ȃ) v nekaterih deželah jed iz poparjenega kruha: zjutraj in zvečer so jedli poparo ♪
- popárek -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: piti poparek / kamilični, slezov poparek / otrobov poparek za obkladke ♪
- popáriti -im dov. (á ȃ) 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči ♪
- popárjenost -i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost; trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost ♪
- pòpárt in popárt -a m (ȍ-ȃ; ȃ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: opart in popart; neskl. pril.: popart motiv ♪
- popartíst -a m (ȋ) predstavnik poparta: dognanja popartistov ♪
- popásti -pádem dov., stil. popàl popála (á ā) 1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti: nenadoma ga je nekdo popadel in začela sta se tepsti; popadel jo je za lase / pes ga je popadel za hlačnico; pren. popadel je njihovo v naglici izgovorjeno obljubo; popasti priložnost // z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: popadel je aktovko in zbežal 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma ga je popadla slabost / večkrat ga popade kašelj / popadla jo je groza, jeza, žalost; popadel ga je strah in začel je bežati / popadel ga je jok, smeh; brezoseb. nenadoma ga je popadlo / čistil je puško, da je ne bi popadla rja 3. star. drug za drugim pasti: vsako leto jim popade na tla precej jabolk ● ekspr. saj res, kako je bilo, je brž popadla rekla; star. biriči so ga popadli prijeli, zgrabili; ekspr. kaj te je popadlo zakaj tako ravnaš;
zakaj si storil to (nepremišljeno) dejanje; star. ženo je popadlo dobila je (porodne) popadke ♪
- popásti -pásem dov. (á) 1. pasoč se pojesti: živina je popasla travo; do golega popasti / popasti travnik / konji so popasli žito pasoč se poškodovali, uničili; pren., ekspr. sonce je popaslo še tistih nekaj krp snega 2. povzročiti, da žival kaj pasoč se poje: ne smeš popasti tiste trave, ker jo bom kosil / popasti obronke njiv; vse okrog hiše je že popasel / pastir je popasel sosedovo koruzo 3. krajši čas pasti: popasti kozo; malo še popasi, je še prezgodaj gnati domov; srna se je nekoliko popasla po travniku popásen -a -o: popaseno deteljišče ♪
- popáščiti se -im se dov. (á ȃ) nar. pohiteti: popaščila se je za njim / popašči se in pridi takoj na njivo ♪
- popazíti in popáziti -im dov. (ȋ á ȃ) krajši čas paziti: soseda ji je popazila otroka; popaziti na hišo, živino; prosil jih je, naj malo popazijo, dokler bo zdoma / obšel je sadovnjak in popazil, da bi ga kdo iz hiše ne videl ♪
- pópčar -ja m (ọ̑) vrtn. brstični ohrovt: gojiti popčar ♪
- pópček -čka m (ọ̑) manjšalnica od popek: marelica je že pognala popčke / umiti otroku popček ♦ bot. velecvetni popčki gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju; spomladanska torilnica ♪
- popečáti se -ám se dov. (á ȃ) krajši čas ukvarjati se: še se bo moral popečati s tem vprašanjem; malo se popečaj z otroki ♪
- popêči -pêčem dov., tudi popekó; popêci popecíte; popékel popêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: popeči meso, zrezke; na hitro popeči / popeči kruhove rezine na štedilniku 2. s pečenjem porabiti: popeči vso moko; polovico kostanja so že popekli popečèn -êna -o: popečen kruh z maslom ♪
- pópek -pka m (ọ̑) 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka ● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče ◊ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka ♪
- popelín -a m (ȋ) poplin: obleka iz popelina ♪
21.626 21.651 21.676 21.701 21.726 21.751 21.776 21.801 21.826 21.851 
