Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (21.684-21.708)


  1.      ponúden  -dna -o prid. (ȗ) knjiž. serviren: ponudni krožnik, pladenj ♪
  2.      ponudíti  in ponúditi -im, in ponúditi -im dov. (ȋ ú; ū ȗ) 1. narediti, da lahko kdo kaj a) dobi: ponuditi komu cigareto; ponuditi kri za ranjence; ponuditi nagrado; za podkupnino je ponudil sod vina; ponudila se mu je dobra služba / ponuditi komu gostoljubje, prijateljstvo; ponuditi nasprotniku spravo / ponuditi stol / kot vljudnostna fraza ali vam smem ponuditi prostor / z oslabljenim pomenom: vrh hriba je ponudil lep razgled po dolini; z okna se je ponudil pogled na cvetoče drevje b) kupi, najame: ponuditi kupcu najnovejše blago / hotel je ponudil turistom zanimiv program; založba je ponudila bralcem nov roman / ponuditi v nakup, naprodaj 2. postreči s čim, servirati kaj: ponudil jim je kruha, vina in mesa; ponuditi večerjo; sadje je ponudila na pladnju / to jed ponudimo s solato 3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da se lahko uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: ponuditi odpoved; predsednik je ponudil odstop; ponudil ji je pomoč; ponudil mu je stavo ● publ. predsednik mu je ponudil besedo dal; ekspr. ponudil ji je poroko, zakon izrazil željo, naj se poroči z njim; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; publ. ponudili so mu, naj predava na fakulteti predlagali; zastar. gosta je ponudil z žganjem mu je postregel ponudíti se in ponúditi se, in ponúditi se izraziti pripravljenost za kako dejanje: ponudil se ji je za spremstvo; ponudil se je, da ga odpelje v mesto / ponuditi se za delo, za prostovoljca; ponuditi se v službo / ponudil se jim je za poslanca ● ekspr. če se bo ponudila priložnost, bom odpotoval bo nastala, bo ponúden in ponújen -a -o: odklonila je ponudeni čaj; sedel je na ponudeni stol; bila je hvaležna za ponudeno službo; nekateri igralci so ponudene vloge odklonili; cena ponudenega blaga je previsoka; sam.: postregli so mu, pa ponudenega ni hotel jesti; zadovoljil se je s ponudenim ♪
  3.      ponúdnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od ponudnik: založba je bila ponudnica številnih novih knjig ♪
  4.      ponúdnik  -a m (ȗ) kdor ponuja kako blago, storitev: ponudniki so razstavili svoje blago po stojnicah; komisija je pregledala načrte ponudnikov in izbrala najboljšega / avtomobil je prodal najboljšemu ponudniku tistemu, ki mu je plačal zanj največ ♪
  5.      ponujálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. ponudnik: zdelo se mu je, da ponujalec zahteva preveč denarja za svoj avtomobil; pren. bili so velikodušni ponujalci sprave in prijateljstva ♪
  6.      ponújanje  -a s (ú) glagolnik od ponujati: ponujanje izdelkov / ponujanje hrane ♪
  7.      ponújati  -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 1. delati, da lahko kdo kaj a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati 2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave ● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim ponújati se 1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo 2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal s kokto / pa pusti, kaj se ponujaš ● ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo ponújan -a -o: ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba ♪
  8.      ponúniti se  -im se dov. (ú ȗ) knjiž., redko postati redovnica: njegova hči se je ponunila ∙ ekspr. ta ženska se je čisto ponunila živi osamljeno, zdržno ♪
  9.      ponva  gl. ponev ♪
  10.      pônvast  -a -o prid. (ó) podoben ponvi: ponvasta kotanja ♪
  11.      pônvica  -e ž (ó) 1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico 2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki 3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico ◊ anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu ♪
  12.      pônvičast  -a -o prid. (ó) podoben ponvici: ponvičasta vdolbina ♪
  13.      ponvíčnik  -a m (ȋ) 1. gastr. pečena jed iz jajc, moke in dodatkov, navadno kot jušni vložek: peči ponvičnike; juha s ponvičniki / možganov, špinačni ponvičnik 2. v nekaterih deželah okroglo ocvrto pecivo: cvreti ponvičnike ♪
  14.      poóbčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. posplošiti: dejstvo je poobčil iz nekaj primerov ♪
  15.      poobédek  -dka m (ẹ̑) jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku: prinesti poobedek / servirati kavo po poobedku / za poobedek je bilo sadje ♪
  16.      pòobéden  -dna -o prid. (ȍ-ẹ̑) knjiž. pokosilen: poobedno spanje ♪
  17.      poobedováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. pokósiti: hitro so poobedovali in se razšli / poobedovati ješprenj pojesti za kosilo ♪
  18.      poobésiti  -im dov., poobéšen (ẹ́ ẹ̑) drugega za drugim obesiti: poobesiti koruzne storže / poobesiti upornike ♪
  19.      pooblačítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pooblačiti se: pooblačitev neba na zahodu / vremenoslovci napovedujejo pooblačitve ♪
  20.      pooblačíti se  -ím se dov., poobláčil se (ȋ í) 1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo 2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil ∙ ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo pooblačèn -êna -o: pooblačeno nebo; s sodišča je odšel pooblačen ♪
  21.      pooblastílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pooblastilo: pooblastilna pogodba / pooblastilni odnos ♪
  22.      pooblastílo  -a s (í) pravica, da kdo uradno veljavno opravi, opravlja kako (pravno) dejanje: dati, omejiti pooblastilo; ima pooblastilo, da podpisuje račune; publ. široka pooblastila / predsednik države je dobil izredna pooblastila / pismeno, ustno pooblastilo / delati po pooblastilu koga // listina, s katero se da komu taka pravica: izdati, izročiti, podpisati pooblastilo // obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom: preseči pooblastila; velika pooblastila ♪
  23.      pooblastítelj  -a m (ȋ) kdor koga pooblasti: odvetnik in njegov pooblastitelj ♪
  24.      pooblastítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pooblastiti: za pooblastitev ni zadržkov; postopek pooblastitve / redko dobiti pooblastitev od koga pooblastilo ♪
  25.      pooblastíti  -ím dov., pooblástil (ȋ í) dati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: pooblastiti koga, da izdaja predpise, zastopa podjetje; z zakonom koga pooblastiti; pismeno, ustno pooblastiti pooblaščèn -êna -o: biti pooblaščen za kaj; pooblaščena oseba / publ. izvedelo se je iz pooblaščenih krogov ♦ fin. pooblaščena banka banka, ki ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje deviznih poslov ♪

   21.559 21.584 21.609 21.634 21.659 21.684 21.709 21.734 21.759 21.784  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA