Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (21.251-21.275)


  1.      pomaránčevec  -vca m (ȃ) 1. južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: pomarančevci že cvetijo; nasadi pomarančevcev 2. knjiž., redko pomarančni liker: pri tretjem kozarčku pomarančevca se ji je začelo vrteti ♪
  2.      pòmárčen  -čna -o prid. (ȍ-á ȍ-ā) knjiž. nanašajoč se na čas po marcu 1848 v Avstriji: pomarčne politične razmere ♪
  3.      pomasóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti, povzročiti, da postane kdo po načinu življenja in mišljenja enak, podoben množici, večini: tehnika, standard navadno pomasovi posameznika; bili so taki časi, da se je bilo najbolje pomasoviti pomasóvljen -a -o: pomasovljen človek; pomasovljena družba ♪
  4.      pomastíti 1 -ím dov., pomástil (ȋ í) 1. namazati z mastjo, maščobo: pomastiti pekač / pomastiti testo 2. umazati z mastjo, maščobo: pomastila je obleko; pomastiti se z maščobo; pri jedi si je pomastil brke pomastíti se ekspr. s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso: pomastili so se z najboljšimi kosi pomaščèn -êna -o: pomaščeni brki; pomaščen pekač ♪
  5.      pomastíti 2 -ím dov., pomástil; pomaščèn (ȋ í) nar. pomečkati, zmečkati: pomastiti mladiče; pomastiti z nogami ♪
  6.      pomašíti  -ím dov., pomášil (ȋ í) 1. drugega za drugim zamašiti: pomašiti vse luknje s cunjami 2. ekspr. s silo spraviti v kaj: kruh je pomašil v žep in odšel; pomašiti najpotrebnejše stvari v nahrbtnik ● ekspr. kos kruha je mimogrede pomašil pojedel ♪
  7.      pomázati  -mážem dov., pomázala in pomazála (á ȃ) 1. nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: pomazati pekač z oljem / pomazati kruh s smetano namazati 2. umazati: da ne bi pomazal tal, se je sezul; pazi, da se ne pomažeš / ekspr. pomazati zidove z napisi 3. pog. podkupiti: če boš pomazal, boš hitreje dobil pomázan -a -o: pomazana in odrgnjena obleka ♪
  8.      pomazíliti  -im dov. (í ȋ) 1. star. pomazati, namazati z mazilom: pomaziliti vneto kožo / pomaziliti lase 2. rel. z oljem za maziljenje obredno pomazati: pomaziliti birmancu čelo pomazíljen -a -o: pomaziljeni lasje ∙ ekspr. pomaziljene besede pretirano slovesne, sladkobne ♪
  9.      pomečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: pomečkati obleko; oblačila so se v kovčku pomečkala; pomečkati si klobuk, krilo 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: pomečkati borovnice; slive so se pomečkale 3. slabš. izvesti, odigrati na hitro, nenatančno: godbeniki so zadnje takte kar pomečkali / baletka je nekaj gibov kar pomečkala, da je spet ujela ritem 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo povedati: govornik je odgovor na neprijetno vprašanje kar pomečkal ● ekspr. ta nečedni posel hočejo pomečkati prikriti; ekspr. pomečkati si oči pometi pomečkán -a -o: pomečkan klobuk; pomečkano krilo ♪
  10.      pomedíti  -ím dov., pomédil (ȋ í) redko omediti: pomediti hruške ♪
  11.      pomedvéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. narediti koga okornega, odljudnega: zakotno življenje ga je pomedvedilo; v hribih se je čisto pomedvedil ♪
  12.      pomehkúženec  -nca m (ȗ) pomehkužen človek: mestni pomehkuženci ♪
  13.      pomehkúženost  -i ž (ȗ) ekspr. lastnost pomehkuženega človeka: zaradi pomehkuženosti sprva ni zmogel težkega dela ♪
  14.      pomehkuževáti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr. povzročati, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobje človeka pomehkužuje ♪
  15.      pomehkúžiti  -im dov. (ú ȗ) ekspr. povzročiti, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobno življenje jih je pomehkužilo; ker se je pretoplo oblačil, se je pomehkužil; pren. ta stranka se je čisto pomehkužila pomehkúžen -a -o: pomehkužen človek, organizem ♪
  16.      poméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko obmejen: pomejno mesto / pomejni prebivalci ♪
  17.      poméjnik  -a m (ẹ̑) 1. knjiž., redko obmejni prebivalec: to so bili nemirni popotniki, borci in pomejniki 2. zastar. postopač, delomrznež: spet en pomejnik, ki bi jedel, delal pa ne ♪
  18.      pomeljáj  in pomeláj -a m (ȃ) nar. prekmursko kdor prinese, pripelje v mlin mlet žito in pomaga pri mletju: mlinar in njegov pomeljaj ♪
  19.      pomémba  -e ž (ẹ̑) zastar. pomen, pomembnost: razpravljati o pomembi umetnosti / vse to je večje pomembe, kot si mislite / ni razumel pomembe prijaznih poklonov in pozdravov ♪
  20.      pomémben  -bna -o prid., pomémbnejši (ẹ̄) 1. ki je sam po sebi ali v odnosu do drugega tak a) da ga je treba upoštevati, nanj misliti: pomemben dogodek; pomemben podatek; pomembna novica; sporočilo je pomembno b) da lahko vpliva na določena dejstva: pomembna odločitev; pomembna odkritja; vojaško pomembni objekti; prehrana je zelo pomembna; ta slikar je pomemben za razvoj umetnosti / ta tekma je pomembna za uvrstitev v finale / za sestavo moštva so pomembni rezultati // redko nujen, pereč: rešitev pomembnih problemov; stvar je zelo pomembna, zato je ne odlašajmo 2. ki ima tak položaj, funkcijo, da lahko vpliva, odloča: pomemben funkcionar; v podjetju se čuti pomembnejšega, kot je v resnici / biti na pomembnem položaju; opravljati pomembne politične funkcije / publ. ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev 3. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: pomemben pisatelj; Prešeren je najpomembnejši slovenski pesnik; pomembna cesta, elektrarna; pomembno turistično središče / pri avtomobilu je najpomembnejši motor / pomemben praznik; pomembna obletnica / pomembna oseba romana glavna, osrednja // ki se mu zaradi pozitivnih lastnosti, kakovosti njegovega dela izkazuje velika čast, spoštovanje: pomembni Slovenci 4. publ. (precej) velik: ujeti pomembno število sovražnih vojakov / poneveriti pomemben znesek / organizacija je doživela pomembne spremembe pomémbno 1. prislov od pomemben: pomembno se držati; pomembno preseči povprečje 2. v povedni rabi izraža primernost, koristnost česa: pomembno je, da pridejo vsi / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati ♪
  21.      pomémbnež  -a m (ẹ̑) ekspr. pomemben človek: imeti se za pomembneža ♪
  22.      pomémbnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost pomembnega: pomembnost podatka / pomembnost odločitve / gospodarska, vojaška pomembnost objekta / pomembnost tekme; pomembnost volitev / pomembnost funkcije, položaja / umetnik je s svojim delom potrdil svojo pomembnost ♪
  23.      pomèn  -éna m (ȅ ẹ́) 1. kar beseda vsebuje glede na označevani pojem, predmet: beseda jezik ima več pomenov; pomen te besede je nejasen / narod v današnjem pomenu besede se je izoblikoval v 19. stoletju; uporabiti besedo v drugačnem, slabšalnem pomenu ♦ lingv. dopustni, pogojni pomen veznika; izhodiščni, osnovni, prvotni pomen besede; leksikalni pomen besede ki označuje njeno vsebino; oslabljeni pomen ki izraža, da beseda, besedna zveza nima polnih pomenskih značilnosti; preneseni pomen ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom; slovnični pomen pomen besede, manjše jezikovne enote, ki označuje slovnične kategorije, odnose // navadno s prilastkom kar kaka jezikovna enota sploh vsebuje glede na označevani pojem, posredovano misel: simbolisti so trdili, da imajo glasovi samostojne pomene; čeprav razumem vse besede, mi pomen stavka ni jasen // navadno s prilastkom kar kaj sploh vsebuje glede na označevani pojem, posredovano misel: pomen te kretnje mi ni znan; razlagati pomen sanj / z oslabljenim pomenom prstan ima pomen zvestobe pomeni zvestobo 2. ekspr., s prilastkom, v zvezi v pomenu poudarja bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa prilastek: Prešeren je pesnik v najvišjem pomenu besede; on je prijatelj v pravem pomenu / on je vojak v dobrem, slabem pomenu (besede) 3. navadno s prilastkom pozitivne lastnosti, značilnosti česa a) glede na (možni) vpliv, posledice, delovanje: ta način dela vedno bolj izgublja svoj pomen, publ. na pomenu; pripisovati čemu pretiran pomen; razpravljati o pomenu kongresa, sklepa / publ.: cesta je za razvoj področja velikega pomena; to je za človeštvo življenjskega pomena / publ. odbor bo imel pri tem odločilen pomen vlogo, vpliv b) glede na področje, dejavnost, kot jo določa prilastek: gospodarski, turistični pomen kraja / šolstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena / publ. to je podjetje republiškega pomena 4. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi brez pomena izraža nepotrebnost česa: brez pomena je govoriti o tem, ker je že vse odločeno; nima pomena še enkrat začeti / vsaka beseda je brez pomena: ostal bo pri svojem ● knjiž. delo daje življenju pomen smisel, vrednost; knjiž. ploščice imajo olepševalni pomen namen, vlogo; pomen njegovih pesmi je zgodovinski vrednost, pomembnost; to znamenje ima že pomen simbola je že simbol ♪
  24.      pomencáti  -ám [mǝn] dov. (á ȃ) krajši čas mencati: perilo mora še malo pomencati / pomencal je s prsti; zadovoljno si je pomencala roke / še vsa zaspana si je pomencala oči / ekspr. pomencal je z nogami in se obrnil proti vratom ∙ ekspr. v odgovor je nekaj pomencal nerazločno rekel ♪
  25.      pomendráti  -ám [mǝn] dov. (á ȃ) 1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pomendrati sadike; konji so pomendrali travo, žito / pomendrati gredo, polje / pomendrati na tleh ležeči klobuk / pomendrati s kopiti, nogami / pomendrati klasje v zemljo / ekspr. vrgel je sliko na tla in jo pomendral // ekspr. s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pomendrali so ga konji / bežeča množica je pomendrala več ljudi / tank, tovornjak jih je pomendral povozil 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: pomendrati ogenj 3. ekspr. brezobzirno pokoriti, uničiti: sam si in če jim boš ugovarjal, te bodo pomendrali / sovražnik je hotel pomendrati našo domovino / pomendrati svobodo 4. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pomendral je njeno ljubezen / pomendrati svoje ideale ● ekspr. pomendrati komu srce brezobzirno, hudo ga (čustveno) prizadeti pomendrán -a -o: kdor je ugovarjal, je bil pomendran; pomendrana greda ♪

   21.126 21.151 21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301 21.326 21.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA