Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (21.234-21.258)



  1.      pomálo  in po málo prisl. (á) redko pomalem: pomalo nalagati na ogenj / to je bila drznost, kakršna pomalo tiči v vsakem mladem človeku malo, nekoliko / pomalo je le izvedel vse počasi málo pomálo in málo po málo malo pomalem: malo po malo je naletaval sneg
  2.      pomalomeščániti  -im dov.) slabš. prilagoditi malomeščanskemu načinu življenja in mišljenja: ta družba ga je pomalomeščanila; nekdaj tako načelen človek, pa se je čisto pomalomeščanil pomalomeščánjen -a -o: živeti v pomalomeščanjenem okolju
  3.      pomandráti  -ám dov.) pomendrati: pomandrati travo / konj ga je pomandral
  4.      pománjkanje  -a s () stanje, za katero je značilna odsotnost zadostne količine materialnih dobrin: v hiši je bilo pomanjkanje; trpeti pomanjkanje; pomanjkanje denarja, kruha / pohištvo kaže na pomanjkanje; živeti v velikem pomanjkanju // dejstvo, da česa ni na razpolago v zadostni količini: pomanjkanje cementa, vode / pomanjkanje šolskih prostorov, stanovanj / pomanjkanje strokovnih kadrov / izpustili so ga zaradi pomanjkanja dokazov; pomanjkanje virov / pomanjkanje srčne kulture, samozavesti
  5.      pomanjkljív  -a -o prid. ( í) 1. ki nima vseh sestavnih delov celote, enote: pomanjkljiv naslov; predložili so pomanjkljive podatke; pomanjkljiva oprema 2. ki ni v skladu z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: pomanjkljivo delo, popravilo / pomanjkljiva znanstvena metoda / pomanjkljiva izobrazba; pomanjkljivo znanje / pomanjkljiva prehrana 3. ki ne obstaja v zadostni, zadovoljivi meri: pomanjkljivi dokazi; pomanjkljive informacije; pomanjkljiva navodila ● ekspr. prišla je v pomanjkljivi obleki neprimerno, nedostojno oblečena pomanjkljívo prisl.: pomanjkljivo govoriti tuje jezike; pomanjkljivo oblečena ženska; pomanjkljivo opremljeno stanovanje
  6.      pomanjkljívost  -i ž (í) 1. nav. ekspr. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: odpraviti pomanjkljivosti; opozarjati na pomanjkljivosti; pomanjkljivosti v poslovanju / jezikovne, pravopisne pomanjkljivosti / glavna pomanjkljivost tega filma je razvlečenost b) z resničnostjo, dejstvi: v razpravi je precej pomanjkljivosti c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: na stavbi so odkrili pomanjkljivosti; pomanjkljivosti novega tipa avtomobila // navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: organske, telesne pomanjkljivosti 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost koga: vsak človek ima kako pomanjkljivost / pijančevanje je njegova velika pomanjkljivost napaka 3. lastnost, značilnost pomanjkljivega: pomanjkljivost znanstvene metode / pomanjkljivost informacij
  7.      pomanjkováti  -újem nedov.) star. primanjkovati, manjkati: začelo je pomanjkovati hrane / pomanjkuje mu odkritosti
  8.      pománjšanka  -e ž () knjiž., redko manjšalnica, pomanjševalnica: hribček, pesmica in druge pomanjšanke
  9.      pománjšati  -am dov. () 1. narediti, povzročiti, da je kaj videti manjše: razpršilna leča predmet pomanjša; hotel se je pomanjšati, zato je sklonil glavo in upognil hrbet // narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjšati načrt hiše; pomanjšati sliko 2. star. zmanjšati: pomanjšati hitrost pománjšan -a -o: pomanjšana fotografija; prikazati objekte v pomanjšanem merilu
  10.      pomanjšáva  -e ž () glagolnik od pomanjšati: pomanjšava slike / izdelati model v štirikratni pomanjšavi
  11.      pomanjševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pomanjševanje: pomanjševalno razmerje / pomanjševalne in povečevalne leče ♦ lingv. pomanjševalno obrazilo
  12.      pomanjševálnica  -e ž () lingv. beseda, ki izraža pomanjšanje: tvoriti pomanjševalnice / rad uporablja pomanjševalnice
  13.      pomanjševánje  -a s () glagolnik od pomanjševati: pomanjševanje fotografij
  14.      pomanjševáti  -újem nedov.) delati, povzročati, da je kaj videti manjše: te črte ploskev navidezno pomanjšujejo / on rad težave pomanjšuje // delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjševati fotografije
  15.      pomaránča  -e ž () južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhoduetn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje
  16.      pomaránčast  -a -o prid. () po barvi podoben pomaranči: veliko pomarančasto sonce / pomarančasta barva oranžna pomaránčasto prisl.: pomarančasto rdeč
  17.      pomaránčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na pomarančo ali pomarančevec: pomarančni krhelj; pomarančna lupina / pomarančni nasadi / pomarančni jogurt, liker / pomarančni okus / pomarančna barva oranžna pomaránčno prisl.: pomarančno rumena barva
  18.      pomaránčevec  -vca m () 1. južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: pomarančevci že cvetijo; nasadi pomarančevcev 2. knjiž., redko pomarančni liker: pri tretjem kozarčku pomarančevca se ji je začelo vrteti
  19.      pòmárčen  -čna -o prid. (-ā) knjiž. nanašajoč se na čas po marcu 1848 v Avstriji: pomarčne politične razmere
  20.      pomasóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti, povzročiti, da postane kdo po načinu življenja in mišljenja enak, podoben množici, večini: tehnika, standard navadno pomasovi posameznika; bili so taki časi, da se je bilo najbolje pomasoviti pomasóvljen -a -o: pomasovljen človek; pomasovljena družba
  21.      pomastíti 1 -ím dov., pomástil ( í) 1. namazati z mastjo, maščobo: pomastiti pekač / pomastiti testo 2. umazati z mastjo, maščobo: pomastila je obleko; pomastiti se z maščobo; pri jedi si je pomastil brke pomastíti se ekspr. s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso: pomastili so se z najboljšimi kosi pomaščèn -êna -o: pomaščeni brki; pomaščen pekač
  22.      pomastíti 2 -ím dov., pomástil; pomaščèn ( í) nar. pomečkati, zmečkati: pomastiti mladiče; pomastiti z nogami
  23.      pomašíti  -ím dov., pomášil ( í) 1. drugega za drugim zamašiti: pomašiti vse luknje s cunjami 2. ekspr. s silo spraviti v kaj: kruh je pomašil v žep in odšel; pomašiti najpotrebnejše stvari v nahrbtnik ● ekspr. kos kruha je mimogrede pomašil pojedel
  24.      pomázati  -mážem dov., pomázala in pomazála (á ) 1. nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: pomazati pekač z oljem / pomazati kruh s smetano namazati 2. umazati: da ne bi pomazal tal, se je sezul; pazi, da se ne pomažeš / ekspr. pomazati zidove z napisi 3. pog. podkupiti: če boš pomazal, boš hitreje dobil pomázan -a -o: pomazana in odrgnjena obleka
  25.      pomazíliti  -im dov.) 1. star. pomazati, namazati z mazilom: pomaziliti vneto kožo / pomaziliti lase 2. rel. z oljem za maziljenje obredno pomazati: pomaziliti birmancu čelo pomazíljen -a -o: pomaziljeni lasje ∙ ekspr. pomaziljene besede pretirano slovesne, sladkobne

   21.109 21.134 21.159 21.184 21.209 21.234 21.259 21.284 21.309 21.334  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA