Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (21.134-21.158)



  1.      póltédnik  -a [t] m (ọ̑-ẹ̑) časopis, revija, ki izhaja dvakrat na teden: časopis je bil sprva poltednik, pozneje je izhajal trikrat na teden
  2.      póltemà  -è in póltèma -e [tǝm] ž (ọ̑- ọ̑-; ọ̑-ǝ̀) ne popolna tema: ko se je oko privadilo polteme, je v kotu opazil zaboj / stopiti v poltemo
  3.      póltèmen  tudi póltemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. póltemán -mnà -ò [tǝm] prid. (ọ̑-ǝ̀ ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ǝ̀; ọ̑- ọ̑-) ki ni popolnoma temen: poltemen hodnik / poltemna očala póltemnó in póltèmno prisl., v povedni rabi: v sobi je poltemno
  4.      pólten  -tna -o [t] prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na polt: poltna barva 2. knjiž. čuten, poltén: poltna ljubezen / poltna pesem
  5.      poltén  -a -o [t] prid. (ẹ̑) nav. slabš. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten: poltena ljubezen, naslada / polteno življenje / polten človek / poltene ustnice
  6.      polténost  -i [t] ž (ẹ̑) nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek
  7.      póltêžek  -žka -o [t] prid. (ọ̑-é) 1. srednje težek: poltežki kamioni 2. šport., v zvezi poltežka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 75 in 90 kg: nastopiti v poltežki kategoriji; boksarski prvak v poltežki kategoriji
  8.      póltíh  -a -o [t] prid. (ọ̑- ọ̑-í) ki ni popolnoma tih: govoriti s poltihim glasom / poltiho petje póltího prisl.: poltiho žvižgati
  9.      póltisočléten  -tna -o [t] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja pol tisočletja: poltisočletno obdobje / kljub poltisočletni odmaknjenosti se zdi knjiga moderna
  10.      póltnost  -i [t] ž (ọ̄) knjiž. čutnost, poltenost: vsi so poznali njegovo poltnost / poltnost v literaturi
  11.      póltón  -a [t] m (ọ̑-ọ̑) 1. muz. interval male sekunde ali zvečane prime: pri molovski lestvici sta poltona med drugo in tretjo ter peto in šesto stopnjo; za polton zvišan ton / diatonični polton interval male sekunde; kromatični polton interval zvečane prime 2. odtenek določene barve med svetlim in temnim tonom: izkazovati poltone; film dobro zaznava poltone; rdeč, siv polton
  12.      póltónski 1 -a -o [t] prid. (ọ̑-ọ̑) težek pol tone: poltonski kamniti bloki // ki ima nosilnost pol tone: poltonsko dvigalo
  13.      póltónski 2 -a -o [t] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polton: poltonsko razmerje / poltonska lestvica kromatična lestvicatisk. poltonski barvni izvleček izvleček, ki ima, kaže tudi poltone; poltonski kliše rastrski kliše
  14.      póltovóren  in póltovôren -rna -o [t] prid. (ọ̑-ọ́; ọ̑-ó) v zvezah: poltovorni avtomobil manjši avtomobil za prevoz tovorov; poltovorna ladja ladja za hkraten prevoz tovora in potnikov
  15.      póltovornják  -a [t] m (ọ̑-á) poltovorni avtomobil: naložiti tovor na poltovornjak
  16.      póltrájen  -jna -o [t] prid. (ọ̑-ā) agr. ki ostane določen krajši čas užiten, dober: poltrajni kruh; poltrajne klobase, konzerve
  17.      póltrák  -a [t] m (ọ̑-) geom. na eni strani omejena ravna črta: točka deli premico na dva poltraka / negativni, pozitivni poltrak koordinatne osi s koordinatnim izhodiščem na eni strani omejena ravna črta na koordinatni osi, na kateri imajo točke negativne, pozitivne koordinatemat. številski poltrak na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila
  18.      póltŕd  -a -o [t] prid. (ọ̑- ọ̑-ŕ) srednje trd: poltrda snov ♦ agr. poltrdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi kot mehki in z večjim odstotkom kot trdi sir
  19.      póltŕden  -dna -o [t] prid. (ọ̑ọ̑-) ki ima stalno obliko in spremenljivo prostornino: vosek, smola in druge poltrdne snovi
  20.      poltrétji  -a -e [t] štev. (ẹ́) izraža število dve in pol: zid je visok poltretji meter; poltretjo uro hoda dve uri in pol / otroci od poltretjega leta naprej
  21.      polu  gl. pol prisl.
  22.      polúcija  -e ž (ú) 1. med. iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti v spanju: imeti polucije 2. knjiž. onesnaženje, onesnaževanje: polucija rek, zraka
  23.      polúckati  -am dov. () pog., ekspr. popiti (alkoholno pijačo): poluckati vino in žganje / polucka tudi pol litra kave
  24.      pólugásel  -sla -o [o-ǝ] prid. (ọ̑-á) knjiž. skoraj ugasel: polugasli ognji / človek s polugaslimi očmi
  25.      polúkati  -am dov. () zastar. pogledati, pokukati: polukati skozi ključavnico / prve pomladanske cvetlice so že polukale iz zemlje

   21.009 21.034 21.059 21.084 21.109 21.134 21.159 21.184 21.209 21.234  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA