Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (21.126-21.150)



  1.      pólsvobodnják  -a [s] m (ọ̑-á) zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden: podložniki in polsvobodnjaki / kmet polsvobodnjak
  2.      polšíca  -e [š] ž (í) samica polha: polšica z mladiči
  3.      pólšina  in polšína -e [š] ž (ọ̄; í) 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine 2. polšja past: nastavljati polšine
  4.      polšína  -e [š] ž (í) redko 1. polšja koža: kučma iz polšine 2. polšje meso: pečena polšina
  5.      pólšji  -a -e [š] prid. (ọ̄) nanašajoč se na polhe: prodati polšje kožice; polšje meso / polšje krzno / polšja luknja / polšji lov
  6.      pólškórenj  -rnja [š] m (ọ̑-ọ̑) nav. mn., obrt. škorenj, ki sega približno do srede meč: obuti polškornje
  7.      pólt  -í [t] ž (ọ̑) barva (človeške) kože: imeti belo polt; biti rjave, temne polti / zagorela polt / Afričani črne polti / človek barvne polti ki ni bele rase // površina (človeške) kože, zlasti na obrazu: imeti gladko, lepo, nežno polt; polt brez izpuščajev in peg / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; ekspr. kurja polt ga obliva, spreletava se pojavlja, razširja po telesu, delu telesa navadno zaradi razburjenja, strahuzastar. s tem si ne boš rešil polti življenja; zastar. biti do polti premočen do kože
  8.      póltar  -ja m (ọ́) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib: za čolnom so imeli privezan poltar
  9.      póltédnik  -a [t] m (ọ̑-ẹ̑) časopis, revija, ki izhaja dvakrat na teden: časopis je bil sprva poltednik, pozneje je izhajal trikrat na teden
  10.      póltemà  -è in póltèma -e [tǝm] ž (ọ̑- ọ̑-; ọ̑-ǝ̀) ne popolna tema: ko se je oko privadilo polteme, je v kotu opazil zaboj / stopiti v poltemo
  11.      póltèmen  tudi póltemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. póltemán -mnà -ò [tǝm] prid. (ọ̑-ǝ̀ ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ǝ̀; ọ̑- ọ̑-) ki ni popolnoma temen: poltemen hodnik / poltemna očala póltemnó in póltèmno prisl., v povedni rabi: v sobi je poltemno
  12.      pólten  -tna -o [t] prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na polt: poltna barva 2. knjiž. čuten, poltén: poltna ljubezen / poltna pesem
  13.      poltén  -a -o [t] prid. (ẹ̑) nav. slabš. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten: poltena ljubezen, naslada / polteno življenje / polten človek / poltene ustnice
  14.      polténost  -i [t] ž (ẹ̑) nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek
  15.      póltêžek  -žka -o [t] prid. (ọ̑-é) 1. srednje težek: poltežki kamioni 2. šport., v zvezi poltežka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 75 in 90 kg: nastopiti v poltežki kategoriji; boksarski prvak v poltežki kategoriji
  16.      póltíh  -a -o [t] prid. (ọ̑- ọ̑-í) ki ni popolnoma tih: govoriti s poltihim glasom / poltiho petje póltího prisl.: poltiho žvižgati
  17.      póltisočléten  -tna -o [t] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja pol tisočletja: poltisočletno obdobje / kljub poltisočletni odmaknjenosti se zdi knjiga moderna
  18.      póltnost  -i [t] ž (ọ̄) knjiž. čutnost, poltenost: vsi so poznali njegovo poltnost / poltnost v literaturi
  19.      póltón  -a [t] m (ọ̑-ọ̑) 1. muz. interval male sekunde ali zvečane prime: pri molovski lestvici sta poltona med drugo in tretjo ter peto in šesto stopnjo; za polton zvišan ton / diatonični polton interval male sekunde; kromatični polton interval zvečane prime 2. odtenek določene barve med svetlim in temnim tonom: izkazovati poltone; film dobro zaznava poltone; rdeč, siv polton
  20.      póltónski 1 -a -o [t] prid. (ọ̑-ọ̑) težek pol tone: poltonski kamniti bloki // ki ima nosilnost pol tone: poltonsko dvigalo
  21.      póltónski 2 -a -o [t] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polton: poltonsko razmerje / poltonska lestvica kromatična lestvicatisk. poltonski barvni izvleček izvleček, ki ima, kaže tudi poltone; poltonski kliše rastrski kliše
  22.      póltovóren  in póltovôren -rna -o [t] prid. (ọ̑-ọ́; ọ̑-ó) v zvezah: poltovorni avtomobil manjši avtomobil za prevoz tovorov; poltovorna ladja ladja za hkraten prevoz tovora in potnikov
  23.      póltovornják  -a [t] m (ọ̑-á) poltovorni avtomobil: naložiti tovor na poltovornjak
  24.      póltrájen  -jna -o [t] prid. (ọ̑-ā) agr. ki ostane določen krajši čas užiten, dober: poltrajni kruh; poltrajne klobase, konzerve
  25.      póltrák  -a [t] m (ọ̑-) geom. na eni strani omejena ravna črta: točka deli premico na dva poltraka / negativni, pozitivni poltrak koordinatne osi s koordinatnim izhodiščem na eni strani omejena ravna črta na koordinatni osi, na kateri imajo točke negativne, pozitivne koordinatemat. številski poltrak na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila

   21.001 21.026 21.051 21.076 21.101 21.126 21.151 21.176 21.201 21.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA