Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (20.726-20.750)


  1.      policíja  -e ž (ȋ) 1. v nekaterih državah organ za javno in državno varnost: delovanje policije; uslužbenci policije / prometna policija ki nadzoruje in ureja cestni promet; tajna policija ki skrbi za državno varnost / državna policija ∙ ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala // pog. policisti: policija je aretirala osumljenca 2. pog. milica: obvestiti policijo / išče ga policija miličniki / odvedli so ga na policijo na postajo milice ◊ voj. vojaška policija vojaška enota, ki nadzoruje vojake zunaj vojašnice, ureja promet vojaških vozil ♪
  2.      policíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / publ.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa neglede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano ♪
  3.      policíst  -a m (ȋ) v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: policisti so ga aretirali; poklicati policista / prometni policist ♪
  4.      policístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od policist: prišla je v spremstvu policistke ♪
  5.      polìč  in pôlič -íča m (ȉ í; ó í) 1. nekdaj prostorninska mera, približno 7,5 decilitra: prinesel mu je polič vina; polič moke / merili so s poličem in ne z litrom 2. nar. vrču podobna posoda: izprazniti polič; piti iz poliča ♪
  6.      políčast  -a -o prid. (í) podoben polici, polički: poličaste ploskve / poličasta strmina ♪
  7.      políček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od polič: naročil je poliček vina ♪
  8.      políčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od polica1: polični rob ♪
  9.      políčica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od polica1: odložiti pepelnik na poličico pri oknu ♪
  10.      políčka  -e ž (í) manjšalnica od polica1: odložiti rokavice na poličko; polička za kozarce; cvetlično stojalo s poličkami / okenska polička ♦ alp. ozka prečna izboklina v steni ♪
  11.      poliéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejujejo mnogokotniki: površina poliedra / pravilni polieder ki ga omejujejo skladni pravilni mnogokotniki ♪
  12.      poliéster  -tra m (ẹ́) kem. s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken ♪
  13.      poliéstrn  -a -o prid. (ẹ́) kem. ki je iz poliestra: tkanine iz poliestrnih vlaken ♪
  14.      poliéstrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na poliester: poliestrska vlakna / poliestrske smole ♪
  15.      polietilén  -a m (ẹ̑) kem. s polimerizacijo etena nastala umetna snov, ki se uporablja za izdelavo embalaže, filmov, tesnil: proizvodnja polietilena ♪
  16.      polietilénski  -a -o prid. (ẹ̑) kem. ki je iz polietilena: polietilenska vlakna ♪
  17.      polifón  -a -o prid. (ọ̑) muz. polifonski: polifona kompozicija ♪
  18.      polifoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem se vsi glasovi ritmično in melodično samostojno razvijajo: vokalna polifonija ♪
  19.      polifónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od polifonija: polifonska skladba ♪
  20.      poligámen  -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na poligamijo: poligamni zakon / poligamna družina ♪
  21.      poligamíja  -e ž (ȋ) zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo: živeti v poligamiji ♪
  22.      poliglót  -a m (ọ̑) kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan ♪
  23.      poligón  -a m (ọ̑) 1. voj. kraj, prostor a) za vadbo v streljanju s težkim orožjem: oditi na poligon; vadba na poligonu / topniški poligon b) navadno s prilastkom za preizkušanje novega orožja, zlasti težkega: raketni poligon; poligon za vodene izstrelke / preizkusni poligon; pren., publ. ta dežela je poligon za preizkušanje moči velesil 2. geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami; mnogokotnik: narisati poligon / tangentni poligon ◊ geod. v določenem zaporedju medsebojno povezane poligonske točke; šport. kraj, prostor za vadbo, na katerem je v zaporedju postavljeno različno telovadno orodje ♪
  24.      poligonálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ima mnogo kotov; mnogokoten: poligonalni prostor / težka poligonalna miza iz ebenovine ♦ arhit. poligonalna apsida ♪
  25.      poligónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poligon: poligonske vaje / poligonska mreža skupek poligonov na določenem ozemlju; poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta ♪

   20.601 20.626 20.651 20.676 20.701 20.726 20.751 20.776 20.801 20.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA