Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (20.684-20.708)


  1.      poležávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih ležati a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano ● knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose ♪
  2.      poleževáti  -újem nedov. (á ȗ) poležavati: delamo, on pa poležuje; poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja ♪
  3.      poléžkati  -am nedov. (ẹ̑) nar. poležavati: cel dan poležka na peči ♪
  4.      polêžkati  -am dov. (ȇ) otr. poležati: bi rada še malo poležkala, hčerka ♪
  5.      poležkávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. poležavati: mačka poležkava na peči / zadnje leto ni mogel več delati in je dosti poležkaval ♪
  6.      poležkováti  -újem tudi poléžkovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) ekspr. poležavati: poležkovati v senci / že nekaj dni se ni počutil dobro in je poležkoval ♪
  7.      poležúh  -a m (ū) slabš. kdor (rad) dolgo leži, poležava: on je velik poležuh / kot nagovor vstanite, poležuhi ♪
  8.      pólfabrikát  -a [u̯f] m (ọ̑-ȃ) redko polizdelek: usnje, deske in drugi polfabrikati ♪
  9.      pólfevdálen  -lna -o [u̯f] prid. (ọ̑-ȃ) ki ima določene značilnosti fevdalnega: polfevdalni odnosi ♪
  10.      pólfinále  -a [u̯f] m (ọ̑-ȃ) šport. izločilno tekmovanje za nastop v finalu: uvrstiti se v polfinale / žarg. polfinale so vsi tekači tekli zelo hitro polfinalni tek ♪
  11.      pólfinálen  -lna -o [u̯f] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na polfinale: polfinalna tekma 2. namenjen za izdelavo drugega izdelka: polfinalni in finalni izdelki ♪
  12.      pólfinalíst  -a [u̯f] m (ọ̑-ȋ) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v polfinalu: med polfinalisti je tudi reprezentanca Jugoslavije ♪
  13.      pólfotélj  -a [u̯f] m (ọ̑-ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet, navadno oblazinjen: sesti v polfotelj; fotelji in polfotelji ♪
  14.      pólglásen  -sna -o [u̯g] prid. (ọ̑-á) ki ni popolnoma glasen: igralca sta iz glasnega govorjenja prešla v polglasno in nato v šepetanje / polglasno šepetanje pólglásno prisl.: polglasno kaj reči ♪
  15.      polglásnik  -a [u̯g] m (ȃ) lingv. samoglasnik, izgovorjen z jezikom v nevtralnem položaju: izgovoriti polglasnik; črka e v besedi kadilec označuje polglasnik / francoski, nemški polglasniki // znak za tak samoglasnik: napisati polglasnik ♪
  16.      pólgospôski  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑-ó) po določenih lastnostih, značilnostih podoben gosposkemu: polgosposki človek; ima polgosposke navade ♪
  17.      pólgŕm  -a [u̯g] m (ọ̑-ȓ) bot. rastlina trajnica z olesenelim spodnjim delom stebla: levkoja in drugi polgrmi ♪
  18.      pólgrúntar  -ja [u̯g] m (ọ̑-ȗ) lastnik manjšega posestva, manjši kmet: sin polgruntarja; gruntarji in polgruntarji ♦ jur. polgruntar nekdaj kdor ima polovico celega grunta ♪
  19.      pólh  -a [u̯h] m (ọ̄ ọ́) gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe ♪
  20.      pólhar  -ja [u̯h] m (ọ̑) lovec na polhe: je izkušen polhar ♪
  21.      pólharski  -a -o [u̯h] prid. (ọ̑) nanašajoč se na polharje ali polharstvo: polharska razstava / polharska noč ♪
  22.      pólharstvo  -a [u̯h] s (ọ̑) dejavnost polharjev: v teh krajih je razširjeno polharstvo ♪
  23.      pólhati  -am [u̯h] nedov. (ọ̑) nar. loviti polhe: polhali so celo noč ♪
  24.      pólhek  -hka [u̯h] m (ọ̄) manjšalnica od polh: mladi polhki ♪
  25.      pólhov  -a -o [u̯h] prid. (ọ́) nanašajoč se na polhe: sušiti polhove kožice / star. nosi polhovo kapo polhovko ♪

   20.559 20.584 20.609 20.634 20.659 20.684 20.709 20.734 20.759 20.784  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA