Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (20.576-20.600)


  1.      polájšanje  -a s (ȃ) star. olajšanje: polajšanje bolečin / začutiti polajšanje ♪
  2.      polájšati  -am dov. (ȃ) star. olajšati: polajšati bolečine; polajšati revščino / polajšati pot navzgor / polajšati težo ♪
  3.      polakírati  -am dov. (ȋ) prekriti z lakom: polakirati parket; nohte si je polakirala z novim lakom ● pog., ekspr. samo čakal je, kdaj bi jo polakiral odšel, zbežal polakíran -a -o: polakiran les ♪
  4.      polákomiti se  -im se dov. (á) star. polakomniti se: polakomil se je njihovega denarja, zemlje ♪
  5.      polákomniti se  -im se dov. (á) postati lakomen česa: oženil se je z bogato vdovo, ker se je polakomnil njenega denarja; razpadajoče hiše se ni nihče polakomnil; polakomniti se oblasti ♪
  6.      polánda  -e ž (ȃ) zool. skuši podobna morska riba, Sarda sarda ♪
  7.      poláren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na področje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno področje ∙ knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik 2. nanašajoč se na pol 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja ◊ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca polárno prisl.: polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna ♪
  8.      polariméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje optične aktivnosti snovi ♪
  9.      polaritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. polarnost: to sta polariteti, med katerima je razpeta filozofija tega časa ♦ fiz. magnetna polariteta magnetna polarnost ♪
  10.      polarizácija  -e ž (á) glagolnik od polarizirati: polarizacija svetlobe; eliptična, krožna polarizacija / magnetna polarizacija; polarizacija galvanskih členov / zaustaviti polarizacijo sveta na bogate in revne; gospodarska, politična, vojaška polarizacija; publ. polarizacija sil v Evropi ♦ fiz. pojav, da ima svetloba po smeri določeno jakost električnega polja ♪
  11.      polarizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polarizacijo: polarizacijska prizma / polarizacijski proces v kapitalistični družbi ♦ fiz. polarizacijski mikroskop mikroskop, ki uporablja polarizirano svetlobo; polarizacijska ravnina ravnina, pravokotna na smer električnega polja ♪
  12.      polarizátor  -ja m (ȃ) teh. priprava, ki polarizira svetlobo ♪
  13.      polarizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. fiz. narediti iz nepolarizirane svetlobe polarizirano: reža svetlobo polarizira; eliptično, linearno polarizirati 2. elektr. povzročiti nastanek polov: polarizirati elektrolitni kondenzator; kos železa se v magnetnem polju polarizira 3. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj izoblikuje v nasprotji: njegova lirika je duhovnost in snovnost polarizirala / tako pisanje lahko polarizira javno mnenje; nobeno dramsko delo dozdaj ni ocenjevalcev tako polariziralo kot to ni izzvalo tako različnih mnenj; mnenja so se hitro polarizirala / v tem obdobju se začne otrokovo čustveno življenje polarizirati na jaz — drugi polarizíran -a -o: roman je polariziran okoli dveh tečajev — svobode in reda; idejno polarizirano meščanstvo ♦ fiz. polarizirana svetloba svetloba, ki ima določeno smer električnega polja ♪
  14.      polárnica  -e ž (ȃ) knjiž. severnica: orientirati se po polarnici / zvezda polarnica / v astronomiji Polarnica in druge zvezde Malega medveda ♪
  15.      polárnik  -a m (ȃ) 1. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine; tečajnik: letalo je preletelo polarnik; polarnik in povratnik / južni, severni polarnik 2. knjiž. prebivalec polarnih dežel: polarniki so lovci in ribiči 3. publ. udeleženec odprave na polarno področje: polarniki in himalajci ♪
  16.      polárnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. lastnost, značilnost polarnega: polarnost oblike in vsebine; polarnost spolnih partnerjev 2. obstajanje polov, nasprotij znotraj celovitega pojava: ta polarnost je temelj vsakršne ustvarjalnosti; polarnost med občim in posameznim; zakon polarnosti ♦ fiz. električna, magnetna polarnost ♪
  17.      polaroíd  -a m (ȋ) fot. kamera, ki takoj po snemanju izdela sliko: snemati s polaroidom; polaroid za barvne, črno-bele posnetke; neskl. pril.: polaroid kamera ♪
  18.      polaroíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polaroid: polaroidni film; polaroidni posnetek / polaroidna kamera ♪
  19.      polasáti  -ám dov. (á ȃ) prijeti za lase in stresti: polasala ga je in potegnila za uho; sprli sta se in se celo polasali ● nar. travo so samo polasali površno pokosili polasáti se ekspr. stepsti se, pretepsti se: v sosednji vasi so se malo polasali ♪
  20.      poláskati  -am in poláskati se -am se dov. (á) navadno z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ugaja ji, če ji kdo polaska; s takimi besedami mu ni ravno polaskal / ti imaš karakter, mu je polaskal / polaskati njegovi nečimrnosti ∙ knjiž. rad bi se mu polaskal prikupil poláskan -a -o: bil sem polaskan, ker se je obrnil name za nasvet; čuti se polaskanega ♪
  21.      polastítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od polastiti se: polastitev ozemlja ♪
  22.      polastíti se  -ím se dov., polástil se (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polastiti se njegovega denarja / sovražnik se je z orožjem polastil mesta / polastiti se oblasti // ekspr. narediti, da pride kaj osebku v uporabo: bila sva hitrejša in sva se brž polastila klopi 2. nav. ekspr. dobiti močen vpliv, oblast nad kom: hotela se ga je polastiti; ne mara, da bi se ga kdo polastil / skupina drugače mislečih se je hotela polastiti društva ∙ ekspr. brž ko je vstopil, se ga je polastila za ves večer dosegla, da je bil samo v njeni družbi; ekspr. v strasti se je je polastil imel z njo ljubezenski, spolni odnos 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ginjenost, groza, radost se ga je polastila; nemir, strah se je polastil množice / temna slutnja se mu je polastila duše polaščèn -êna -o: polaščen človek ♪
  23.      poláščanje  -a s (á) glagolnik od polaščati se: polaščanje dobrin / svet nemorale in polaščanja ♪
  24.      poláščati se  -am se nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polaščati se tujega / polaščati se oblasti 2. nav. ekspr. dobivati velik vpliv, moč nad kom: polaščati se ljudi 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: obup, strah, veselje se ga polašča; polašča se ga spanec, utrujenost / dvom se polašča njegovega duha ♪
  25.      polaščeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor se česa polašča: po vsem hlepeči polaščevalci in izkoriščevalci sveta / polaščevalci in polaščeni posamezniki ♪

   20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576 20.601 20.626 20.651 20.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA