Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (20.234-20.258)


  1.      poizgubíti  -ím tudi pozgubíti -ím dov., poizgúbil tudi pozgúbil (ȋ í) drugega za drugim izgubiti: veliko ključev je poizgubil; rokopisi so se poizgubili poizgubíti se tudi pozgubíti se ekspr. počasi, skoraj neopazno drug za drugim oditi: otroci so se poizgubili po domovih; nekaj živine se je poizgubilo v gozd ♪
  2.      poizgúbljati  -am tudi pozgúbljati -am nedov. (ú) drugega za drugim izgubljati: otrok kar naprej poizgublja stvari poizgúbljati se tudi pozgúbljati se ekspr. počasi, skoraj neopazno drug za drugim odhajati: otroci so se poizgubljali med hišami ♪
  3.      poizkus  ipd. gl. poskus ipd. ♪
  4.      poizprášati  tudi poizprašáti -am dov., tudi poizprášala (á á á) knjiž. povprašati, izprašati: poizprašal jo je vse o njem ♪
  5.      poizvéd  -i ž (ẹ̑) knjiž. poizvedba: poslal ga je na poizved ♪
  6.      poizvédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od poizvedeti: brez poizvedbe ne bi dobili teh podatkov / poslati na poizvedbe / po njegovih poizvedbah se bo to zgodilo še danes ♦ jur. neformalno zbiranje podatkov, sporočil, ki jih potrebuje sodišče ali pristojni organ v določeni zadevi ♪
  7.      poizvédeti  -vém tudi pozvédeti -vém dov. (ẹ́) 1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti: poizvedela bosta, kaj si slavljenec želi; poizvedeti moraš, kam je izginil 2. star. izvedeti: pazi, da on tega ne bo poizvedel ♪
  8.      poizvédnica  -e ž (ẹ̑) ptt poštni obrazec, ki ga izpolni prejemnik za poizvedovanje o izgubljeni pošiljki: čeprav je oddala poizvednico, njenega pisma niso našli ♪
  9.      poizvedoválec  tudi pozvedoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poizveduje: poizvedovalcu ni povedal vsega ♪
  10.      poizvedoválen  tudi pozvedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov ♪
  11.      poizvedovánje  tudi pozvedovánje -a s (ȃ) glagolnik od poizvedovati: odpraviti se na poizvedovanje; ustno poizvedovanje ♪
  12.      poizvedováti  -újem tudi pozvedováti -újem nedov. (á ȗ) z večkratnim vpraševanjem ugotavljati, odkrivati: poizvedoval je med znanci, če so ga videli; pri njem so poizvedovali po vremenu / že spet poizvedujejo za njim ga iščejo poizvedujóč tudi pozvedujóč -a -e: prišli so v vas, poizvedujoč za partizani; prisl.: poizvedujoče ga je pogledala ♪
  13.      pôj  prisl. (ó) nar. gorenjsko potem: poj se spet vidiva / poj ima pa sosed prav ♪
  14.      pòj  -te medm. (ȍ) nav. mn. in dv., knjiž. pojdi: pojte, gremo odtod / pojte no, saj ne mislite resno; pojte, pojte, vina mi ne boste branili ♪
  15.      pója  -e ž (ọ́) star. gonjenje, pojanje: poja krav ♪
  16.      pojáčati  -am dov. (ā) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z redno telovadbo se telo pojača / pojačati nadzor na cestah ♪
  17.      pojáčenje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pojačiti: pojačenje mišic 2. knjiž. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poveljnik je prosil za pojačenje ♪
  18.      pojačeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. krepiti, večati: pojačevati glas; grmenje se je pojačevalo ♪
  19.      pojáčiti  -im dov. (ā ȃ) star. utrditi, okrepiti, povečati: pojačiti mišice s telovadbo / pojačiti glas v radijskem sprejemniku / propagandno dejavnost je treba pojačiti ♪
  20.      pojáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) 1. začeti jahati: osedlali so konje in pojahali / pojahati do gozda, čez polje odjahati 2. vulg. opraviti spolno občevanje: pojahal jo je ● pog. ubogali bodo, ali jih bo pa hudič, vrag pojahal ali pa bodo čutili zelo neprijetne, hude posledice; pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal bomo vsi propadli ♪
  21.      pojálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) bot. rastlina zajedavka z raznobarvnimi cveti v socvetju, Orobanche: kaduljin, mali pojalnik ♪
  22.      pójanje  -a s (ọ́) glagolnik od pojati: pojanje otrok po dvorišču / pojanje krav ♪
  23.      pojasnílen  -lna -o prid. (ȋ) ki kaj pojasni, pojasnjuje: pojasnilne opombe / podatek ima samo pojasnilno vrednost ♪
  24.      pojasnílo  -a s (í) kar kaj pojasnjuje: v tem dejstvu lahko iščemo pojasnilo za njegov uspeh / pojasnilo, da tako pač mora biti, ga ni zadovoljilo; dobiti, zahtevati pojasnilo od koga; napisati pojasnilo / dati pojasnilo / v pojasnilo naj dodam, da smo bili samo trije / stavek ima preveč pojasnil // lingv., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti ♪
  25.      pojasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pojasniti: prizadevati si za pojasnitev nesporazuma / v pojasnitev še nekaj podatkov ♪

   20.109 20.134 20.159 20.184 20.209 20.234 20.259 20.284 20.309 20.334  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA