Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (20.001-20.025)


  1.      pogoréti  -ím dov., pogôrel (ẹ́ í) 1. biti v požaru, ognju uničen: velik del gozda je pogorel; hiša je pogorela, hlev je pa ostal; ekspr. pogoreti do tal popolnoma / pog., ekspr. sosed je pogorel pogorela mu je hiša, gospodarsko poslopje; brezoseb. pogorelo jim je ∙ ekspr. trikrat seliti, preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči 2. zgoreti do konca: vsa drva so pogorela; sveča je pogorela / ogenj v peči je pogorel ugasnil 3. ekspr. doživeti neuspeh: režiser je s svojo predstavo pogorel; pri volitvah so pogoreli; klavrno pogoreti; pogoreti na celi črti popolnoma, v celoti / načrt je pogorel ni bil uresničen, izpeljan; pri partiji šaha je spet pogorel bil premagan 4. star. prenehati žareti: zarja nad gorami je pogorela pogôrel tudi pogorèl in pogorél -éla -o: pogorel les; pogorela domačija; sam.: zbirati prispevke za pogorele ♪
  2.      pogoríšče  -a s (í) kar ostane po požaru, ognju: na hribu stoji pogorišče planinske koče; ko se je vrnil iz vojske, je našel na mestu hiše pogorišče; oljčni nasadi so se v nekaj urah spremenili v pogorišče // kraj požara, ognja: živino so odvlekli s pogorišča v sosedov hlev; pren., ekspr. pogorišče ljubezni ♪
  3.      pogórje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezane gore: skalnato pogorje; najvišji vrh v pogorju / triglavsko pogorje / ta navada je v pogorju izginila ∙ ekspr. tam je bilo zbrano že vse pogorje prebivalci pogorja ♪
  4.      pogórkinja  -e ž (ọ̑) knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek vila, ki živi v gorah: v teh gozdovih so nekdaj živele vile pogorkinje ♪
  5.      pogórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogorje: pogorske globeli, stene / pogorske vasi / prišli so tudi pogorski kmetje ♪
  6.      pogospodáriti  -im dov. (á ȃ) krajši čas gospodariti: včasih je morala pogospodariti žena / tujci so tudi tu krvavo pogospodarili ♪
  7.      pogospodínjiti  -im dov. (í ȋ) krajši čas gospodinjiti: včasih mu je prišla pogospodinjit ♪
  8.      pogospóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) ekspr. prilagoditi načinu življenja in mišljenja gospodov: hoteli so ga pogospoditi; v mestu se je hitro pogospodil ♪
  9.      pogospôditi  -im dov. (ó ȏ) ekspr. prilagoditi načinu življenja in mišljenja gospode: ženo je skušal pogospoditi; kmalu se je pogospodil / pogospoditi navade ♪
  10.      pogospôščiti se  -im se dov. (ó ȏ) zastar. pogospôditi se: v mestu se je čisto pogospoščila ♪
  11.      pogóst  -a -o prid., pogóstejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: narava je pogost motiv v njegovi poeziji; prepiri med njima so postajali še pogostejši; viharji tod niso pogosti / to je pogosta bolezen med domačini; niti pogoste ustrelitve niso strle upora // ki ima razmeroma veliko frekvenco: to so pogosti primeri; pogoste besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogosto utripanje luči; potresni sunki so postajali še pogostejši in močnejši pogósto prisl.: pogosto prihaja k nam na obisk; to se pogosto sliši; zelo pogosto ga srečam; zdaj bomo bolj pogosto hodili v gledališče; čedalje pogosteje zahaja v kavarno ♪
  12.      pogóstem  in po góstem prisl. (ọ̑ ) star. velikokrat, pogosto: piše nam precej pogostem ♪
  13.      pogósten  -tna -o prid., pogóstnejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen // ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; pogostne besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogostni napadi kašlja so ga izčrpavali; priporočili so mu pogostnejše preglede; potresni sunki so postajali še pogostnejši ♪
  14.      pogostítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pogostiti: pogostitev prijateljev ji je bila v veselje / iz njihove hiše ni odšel nihče brez pogostitve // prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve ♪
  15.      pogostíti  -ím dov., pogóstil (ȋ í) postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil pogostíti se nav. ekspr. dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil pogoščèn -êna -o: pri njej so zmeraj lepo pogoščeni ♪
  16.      pogóstnost  -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj pogostno: pogostnost motivov iz narave // navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: ugotavljati pogostnost posameznih besed; pogostnost tresljajev ♪
  17.      pogóstnosten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na pogostnost: pogostnostna raba izrazov / pogostnostni slovarji prikazujejo stopnjo rabe posameznih besed ♪
  18.      pogóstokrat  prisl. (ọ̑) redko velikokrat, pogosto: stric nam pogostokrat prinese bonbone ♪
  19.      pogóstoma  prisl. (ọ̑) knjiž. velikokrat, pogosto: soseda je pogostoma hodila k nam v vas; pri nas so to burko igrali sorazmerno pogostoma ♪
  20.      pogóstost  -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj pogosto: pogostost pojavljanja neviht // navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: pogostost besed; albinizem se pojavlja pri ljudeh v pogostosti 1 : 20.000 ♪
  21.      pogostováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih gostiti: prenočevati in pogostovati tujce ♪
  22.      pogóščar  tudi pogóšar -ja m (ọ̑) nar. gorenjsko partizan: akcije pogoščarjev // kdor prebiva ali se skriva v gozdovih; gozdovnik: bil je pogoščar in divji lovec ♪
  23.      pogóščati  -am nedov. (ọ́) gostiti: povsod so jih prijazno sprejemali in pogoščali ♪
  24.      pogoščênje  -a s (é) glagolnik od pogostiti: pogoščenje gostov; zahvaliti se za pogoščenje ♪
  25.      pogovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od pogovarjati: kljub pogovarjanju se ni pomiril / pogovarjanje s prijatelji; pogovarjanje v tujem jeziku mu ne dela težav ♪

   19.876 19.901 19.926 19.951 19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA