Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (19.751-19.775)
- pòdurádniški -a -o (ȍ-ȃ) pridevnik od poduradnik: poduradniška služba ♪
- podúrhati -am dov. (ȗ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, zbežati: podurhal jo je z doma; podurhali so jo kot kafra ♪
- podúsnjica -e ž (ȗ) vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: odstraniti podusnjico ♪
- podúst -i tudi -í ž (ȗ) rib. večja sladkovodna riba, ki se drsti v velikih jatah, Chondrostoma nasus ♪
- podušésen -sna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod ušesom: podušesna bula ♦ vet. vnetje podušesne slinavke ♪
- podušéviti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) redko poduhoviti: poduševiti človeka / poduševiti naravo ♪
- podušíti -ím dov., podúšil (ȋ í) 1. drugega za drugim zadušiti: podušiti jetnike s plinom / ekspr. podušili so vse živo pomorili, uničili 2. krajši čas kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: ko korenje podušite, dodaste meso / nekoliko podušiti ● ekspr. podušil je tri klobase in spil dva litra vina pojedel podušíti se drug za drugim se zadušiti: zasuti rudarji so se podušili podušèn -êna -o: podušena čebula ♪
- podúškati -am dov. (ȗ) redko oddahniti se: ustavili so se in malo poduškali ♪
- podvájanje -a s (á) glagolnik od podvajati: podvajanje stav / nepotrebno podvajanje dela / to pomeni podvajanje raziskovanja / podvajanje zlogov se pojavlja pogosto v otroškem govoru ♪
- podvájati -am nedov. (á) 1. delati dvakrat tolikšno: začel je podvajati stave, da bi dobil nazaj izgubljeni denar; podvajati stroške; število prebivalcev se skoraj podvaja // ekspr. množiti, večati: to mu delo samo podvaja; gorski zrak podvaja tek / veselje jim podvaja moči; njegova žalost se podvaja 2. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo: bojijo se, da se bo z ustanovitvijo društva dejavnost podvajala ● knjiž. ko se je trudil, da ne bi zadremal, so se predmeti okoli njega podvajali jih je dvojno videl ◊ lingv., lit. zaporedno ponavljati glasove, zloge ali besede podvajajóč -a -e: podvajajoči se poki topov; moči podvajajoče veselje ♪
- podvalíti -ím dov., podválil (ȋ í) 1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo 2. žarg. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago z napako / svojo krivdo je skušal podvaliti drugemu podvalíti se zvaliti se, zakotaliti se: poleno se mu je podvalilo k nogam ♪
- podvečér -a m (ẹ̑) čas pred večerom: mrak jesenskega podvečera / vrnili so se šele na podvečer; pren., ekspr. podvečer njegovega življenja; prim. pod predl., večer ♪
- podvečéren -rna -o (ẹ́) pridevnik od podvečer: podvečerne sape ♪
- podvès -ésa m (ȅ ẹ́) alp. prostor pod previsom: počivala sta v podvesu ♪
- podvések -ska m (ẹ̑) anat., v zvezi možganski podvesek hipofiza ♪
- podvèz -éza m (ȅ ẹ́) glagolnik od podvezati: podvez rane ♪
- podvéza -e ž (ẹ̑) 1. trak, navadno gumijast, za pritrjanje nogavic, hlačnic: nositi podveze; črne nogavice s podvezami ∙ red hlačne podveze visoko angleško viteško odlikovanje ♦ navt. vrv, s katero se rob skrajšanega dela jadra pričvrsti na križ ali deblo 2. glagolnik od podvezati: podveza popkovnice ♪
- podvézati in podvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) z vezanjem spodaj a) pritrditi: podvezati nogavice / morala je podvezati krilo b) med. stisniti: podvezati popkovnico / podvezati odtrgano roko ◊ navt. podvezati jadro delno ga zviti, da je krajše podvézan -a -o: hlače je imel pod kolenom podvezane s trakom ♪
- podvézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podvezo: podvezna zaponka / podvezni trak podveza ♪
- podvézica -e ž (ẹ̑) redko podveza: črna elastična podvezica ♪
- podvéznica -e ž (ẹ̑) redko podveza: nataknila si je podveznice ♪
- podvézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. dati pod obrnjeno posodo: podvezniti pod škaf / podvezniti kokoš ♪
- podvezovánje -a s (ȃ) glagolnik od podvezovati: podvezovanje krila / podvezovanje popkovnice ♪
- podvezováti -újem nedov. (á ȗ) z vezanjem spodaj a) pritrjevati: podvezovati nogavice s trakom b) med. stiskati: podvezovati popkovnico ♪
- podvíg -a m (ȋ) 1. publ. pomembno, drzno dejanje, ravnanje: tak podvig je zelo tvegan; pripraviti skupen podvig; pionirski podvig / metalcu je uspel sijajen športni podvig; vesoljski podvig / iron. njegovi planinski podvigi so predvsem izleti na bližnje hribe // ekspr. dejanje, ravnanje sploh: ta podvig boš še obžaloval; privoščil si je nenavaden podvig / tatinski podvigi tatvine / znani so njegovi ljubezenski podvigi dogodivščine 2. knjiž., redko napredek, dvig: skrbeti za podvig znanosti in kulture ♪
19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 19.801 19.826 19.851