Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.726-19.750)



  1.      podtálnež  -a m () ekspr. kdor prikrito, skrito deluje z določenim namenom: v boju za oblast se je oprl na razne politične podtalneže
  2.      podtálnica  -e ž () geogr. voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem: nivo podtalnice upada; onesnaževanje podtalnic
  3.      podtálnost  -i ž () stanje podtalnega: ugotavljati podtalnost vode / knjiž. delovanje stranke prenesti v podtalnost v ilegalo
  4.      pòdtékst  -a m (-ẹ̑) knjiž. prvine umetniškega dela, zlasti literarnega, ki posredno izražajo njegovo idejo, v njem prevladujoče čustvo, razpoloženje: prevajalcu je uspelo ohraniti tudi podtekst originala; igralci niso znali podati podteksta drame / liričnost romana se čuti predvsem v njegovem podtekstu / idejni podtekst romana / v podtekstu slikarjevih del prevladuje meditativnost
  5.      podtíkanje  -a s () glagolnik od podtikati: ugotovil je, da gre za podtikanje ukradenega blaga / preprečevati različna podtikanja; podtikanje dokazov / osebno žaljiva podtikanja
  6.      podtíkati  -am nedov. () nav. ekspr. 1. skrivaj dajati, polagati kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: podtikati igralne karte; ukradeno blago podtika različnim ljudem b) škodovati: podtika mu denar / tudi dokaze skuša podtikati / povsod so podtikali svoje agente // skrivaj dajati: vedno mu je podtikala kake dobrote 2. povzročati, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi kdo drug: podtika mu svoje misli / postalo mu je jasno, kaj mu ves čas podtika // pripisovati, prisojati kaj neresničnega: prav hudobno mu podtika; podtika mu grde namene 3. namenoma, skrivaj povzročati požar: niso mogli ugotoviti, kdo podtika / podtikati ogenj ∙ ekspr. stala je pri ognjišču in podtikala netila, kurila
  7.      pòdtíp  -a m (-) knjiž. kar ima v okviru kake tipologije enake, podobne značilnosti: podatki opozarjajo na posebnosti in podtipe
  8.      pòdtísk  -a m (-) tisk. enobarvna ali večbarvna osnova, na katero se kaj tiska, piše: spričevalo z zelenim podtiskom
  9.      pòdtláčen  -čna -o prid. (-) nanašajoč se na podtlak: podtlačna komora / podtlačni regulator regulator, ki uravnava podtlak v napravi
  10.      pòdtlák  -a m (-) teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je nižji od zunanjega: v cevi nastane podtlak
  11.      pòdtón  -a m (-ọ̑) navadno s prilastkom izražanje spremljajoč pojav, ki nakazuje kako čustvo, razpoloženje: pripovedovanje je imelo skrivnosten podton; govoril je z žalostnim podtonom / lirični podton povesti / razprava s polemičnim podtonom / ocena je dobila s tem podton negativne kritike
  12.      podtrebúšje  -a s () anat. spodnji del trebuha: bolečine v podtrebušju
  13.      podúčen  -čna -o prid. (ú) star. poúčen: podučni spisi za mladino
  14.      podučeváti  -újem nedov.) star. poučevati: podučevati slovenščino / že več let podučuje na gimnaziji / tudi o tem ga je morala podučevati
  15.      pòdučítelj  -a m (-) nekdaj učiteljski pripravnik: dobil je službo podučitelja
  16.      podučíti  -ím dov., podúčil ( í) star. poučiti: podučil ga je, kako naj ravna; njegove besede so ga opogumile in podučile / po očetovsko ga je podučil podučèn -êna -o: o tem je slabo podučen
  17.      podučljív  -a -o prid. ( í) star. poúčen: pogovor je bil zanimiv in podučljiv
  18.      podúhati  -am dov.) z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal / poduhati vrtnico ● ekspr. tobaka niti ne poduha sploh ne kadi; pog., ekspr. dal ti bom poduhati šibo pretepel te bom; kaznoval te bom
  19.      poduhovíčiti  -im dov.) slabš. krajši čas duhovičiti: kdaj pa kdaj poduhoviči / z njim rad poduhoviči o filozofskih problemih se pogovori
  20.      poduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: tako življenje jo je poduhovilo; njegov obraz se je z leti poduhovil / trpljenje je njuno ljubezen poduhovilo poduhóvljen -a -o: poduhovljen obraz; postal je mirnejši in bolj poduhovljen
  21.      poduhóvljati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: plemenititi in poduhovljati človeka / pisatelj idealizira in poduhovlja ljubezen
  22.      poduhóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni
  23.      poduhóvljenost  -i ž (ọ̑) lastnost, stanje poduhovljenega: presenetila jih je poduhovljenost njegove fiziognomije; poduhovljenost in čustvena poglobljenost
  24.      podúk  -a m () 1. star. nauk, nasvet: poduka ni v celoti razumel; upoštevati njegov poduk / to je moralistični poduk igre / dajali so jim poduk / ravnati se po podukih 2. zastar. pouk, poučevanje: poduk jezika / ona vodi poduk poučuje / to naj ti bo v poduk
  25.      pòdurádnik  -a m (-) nekdaj nižji uslužbenec: postal je poduradnik

   19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 19.801 19.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA