Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.701-19.725)


  1.      podstávek  -vka m (ȃ) 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju ◊ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose ♪
  2.      podstáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve ◊ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah ♪
  3.      podstavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podstaviti: podstavitev posode / s podstavitvijo noge ga je hotel spotakniti ♪
  4.      podstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti, dati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: hitro je podstavil kozarec; pod pipo je podstavila lonec; kjer je streha puščala, so podstavili posode; podstavil je vrečo in zrnje se je vsulo vanjo / spretno mu je podstavil palico b) z določenim namenom sploh: podstaviti desko; podstavil mu je roke in potem še rame, da je dosegel / s kamni so podstavili kolesa, da voz ne bi drsel podložili / ekspr. gmotno podstaviti (gmotno) pomagati 2. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom škodovati; podtakniti: podstaviti dinamit; na železniški postaji so podstavili peklenski stroj / podstavila mu je nogo, da bi se spotaknil 3. nar. narediti koga bogatega; obogatiti: donosen posel ga je podstavil ● ekspr. podstaviti komu nogo spotakniti ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; nar. podstaviti rezilo, sekiro s kovanjem pripojiti manjkajoči, obrabljeni del podstávljen -a -o: podstavljena bomba je eksplodirala; izogniti se podstavljeni nogi; voda teče v podstavljeno posodo ∙ nar. bil je majhen, a dobro podstavljen čvrst, krepek; knjiž., redko filozofsko podstavljen janzenizem utemeljen ♪
  5.      podstávljanje  -a s (á) glagolnik od podstavljati: podstavljanje posode / s podstavljanjem noge ga je hotel spotakniti ♪
  6.      podstávljati  -am nedov., stil. podstavljájte; stil. podstavljála (á) postavljati, dajati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: podstavljati lonec; podstavljal je roko, da drobtine ne bi padale na tla / podstavljati mora posodo, ker pipa pušča b) z določenim namenom sploh: z deščico je podstavljal mizo; pod hrbet si je podstavljal blazine ● ekspr. podstavljati komu noge spotikati ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih ♪
  7.      podsténje  -a s (ẹ̑) nar. vzhodno prostor pod napuščem: pomladno sonce jih je zvabilo na podstenja; sedela sta na podstenju in se pogovarjala; ilovnato, opečnato podstenje ♪
  8.      podstopíti se  in podstópiti se -im se dov. (ȋ ọ́ ọ̑) zastar. lotiti se, začeti: tega dela se še podstopiti ne upam / česar se podstopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: ne podstopim se prositi ♪
  9.      podstréha  -e ž (ẹ̑) del stavbe med streho in stropom najvišje etaže: zidati podstreho / omare so spravili na podstreho podstrešje / pog. stanuje na podstrehi v podstrešnem stanovanju ♪
  10.      podstréšek  -ška m (ẹ̑) star. 1. napušč: hiša ima širok podstrešek; stati pod podstreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: v visokem podstrešku ob hiši je stalo nekaj konj ♪
  11.      podstréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podstreho ali podstrešje: podstrešne stopnice; podstrešno okno / podstrešni prostori / stanuje v podstrešni sobi; dobila je podstrešno stanovanje ♪
  12.      podstréšje  -a s (ẹ̑) prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže: preiskali so vso hišo, od kleti do podstrešja; sobo so mu naredili v podstrešju; veliko, zanemarjeno podstrešje / stanuje na podstrešju v podstrešnem stanovanju; pren., šalj. zdravnik je ugotovil, da je njegovo podstrešje v redu // zastar. streha: hiša s slamnatim podstrešjem ♪
  13.      podstréšnica  -e ž (ẹ̑) podstrešna soba: stanuje v podstrešnici; nizka podstrešnica; poševne stene podstrešnice ♪
  14.      podstríči  -strížem dov., podstrízi podstrízite; podstrígel podstrígla (í) s striženjem od spodaj skrajšati, odstraniti lase: frizer ga je samo podstrigel ♪
  15.      podstrôpen  -pna -o prid. (ȏ) ki je, se nahaja pod stropom: premikati tovor po podstropnih tirih / podstropna svetilka ♪
  16.      podsúkati  -am in -súčem dov., tudi podsukájte; tudi podsukála (ú) nar. vzhodnoštajersko zavihati, podvihati: podsukati otroku hlačnice; podsukati si rokave podsúkan -a -o: podsukani rokavi ♪
  17.      podsúti  -sújem dov., podsúl in podsùl (ú ȗ) 1. s sipanjem spraviti podse: sneg s strehe je podsul avtomobil; plaz je podsul hišo / podsuti rastline z zemljo // tako navadno povzročiti smrt: ruševine so jih podsule; kamnit strop je podsul rudarje; brezoseb. očeta je podsulo v rudniku 2. nav. ekspr. nasuti, dati: podsuti žito v stope / živini podsuj malo listja podsúti se napolniti se z usipanjem: rov se je podsul // usuti se, navadno po strmini: konju se je pod zadnjimi nogami podsula zemlja podsút -a -o: reševanje podsutih rudarjev je trajalo vso noč ♪
  18.      podščúvati  -am tudi -újem dov. (ú) knjiž., redko naščuvati: podščuval je vse sosede ♪
  19.      podšíti  -šíjem dov., podšìl (í ȋ) s šivanjem obložiti znotraj: podšiti plašč s krznom; podšiti hrbtno stran suknjiča ♦ obrt. podšiti čevlje prišiti zgornji del ali del zgornjega dela na notranjik ali vmesni podplat podšít -a -o: s svilo podšita obleka ♪
  20.      podšív  -a m (ȋ) kar je podšito: klobuk z usnjenim podšivom / redko podšiv plašča se je strgal podloga ♪
  21.      pòdtájnik  -a m (ȍ-ȃ) namestnik tajnika: imenovali so ga za podtajnika ♪
  22.      podtakníti  in podtákniti -em dov. (ȋ á) nav. ekspr. 1. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: igralno karto so mi podtaknili; mesar mu je podtaknil kos žilnate govedine b) škodovati: podtakniti bombo na postaji; v hrano mu je podtaknila strup / podtakniti dokaze / povsod skušajo podtakniti svoje agente // skrivaj dati: podtakniti pismo / vedno mu je znala podtakniti kake dobrote / tako majhen oddajnik je mogoče marsikje podtakniti skrivaj položiti ♦ lov. podtakniti jajca podložiti jajca druge vrste 2. povzročiti, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi drug: to misel mu je podtaknil; mnenje, stališče so mu gotovo podtaknili / svoje želje je znal podtakniti njej / takoj mu je postalo jasno, kaj mu hoče podtakniti ∙ ekspr. otroka mu je podtaknila povzročila, da ima nevede tujega otroka za svojega // pripisati, prisoditi kaj neresničnega: krivdo za soudeležbo so mu podtaknili / vašemu dejanju so podtaknili slabe nagibe 3. namenoma, skrivaj povzročiti požar: niso mogli ugotoviti, kdo je podtaknil / znosil je slamo na kup in podtaknil zažgal / ugotovili so, da je požar podtaknil sosed 4. redko podstaviti, podložiti: podtakniti desko; pod glavo si je podtaknil odejo podtáknjen -a -o: podtaknjen požar; podtaknjeni peklenski stroj je eksplodiral ♪
  23.      podtáknjenec  -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci ♪
  24.      podtálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je, se nahaja pod zemljo, zemeljsko površino: podtalni rezervoarji; podtalni studenec / podtalni jedrski poskusi podzemeljski ♦ geogr. podtalna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem // knjiž. prikrit, skrit: podtalni tokovi človekove duševnosti / njene podtalne slutnje so se uresničile / podtalno rovarjenje / podtalna mreža tihotapcev skrivna 2. knjiž. ilegalen: podtalni krožki, sestanki / podtalni boj; podtalno delovanje podtálno prisl.: podtalno delovati ♪
  25.      podtálje  -a s (ȃ) agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: neprepustno podtalje ♪

   19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 19.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA