Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.684-19.708)



  1.      podslíkati  -am dov. () um. nanesti prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikati s svetlo, temno barvo; pren. pisatelj je roman socialno podslikal podslíkan -a -o: oljnate barve so podslikane s tempera barvo; avtobiografsko podslikana novela
  2.      podslikáva  -e ž () glagolnik od podslikati: slikar je končal šele podslikavo // prva, osnovna barvna plast: svetle črte na temni podslikavi
  3.      podslikávati  -am nedov. () um. nanašati prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikavati s temno barvo
  4.      podsmèh  in podsméh -éha m ( ẹ́; ẹ̑) knjiž. posmeh: njegova šala je bila zelo blizu podsmehu / govoril je z rahlim podsmehom / podsmeh mu je izginil z obraza
  5.      podsmehljív  -a -o prid. ( í) knjiž. posmehljiv: postal je zbadljiv in podsmehljiv / njegov podsmehljivi glas podsmehljívo prisl.: podsmehljivo jo je pogledal
  6.      podsmehljívost  -i ž (í) knjiž. posmehljivost: njegova komaj opazna podsmehljivost / obraz mu je spreletela podsmehljivost / podsmehljivost njenih besed
  7.      podsméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko posmehniti se: zelo očitno se mu je podsmehnil
  8.      podsmíhati se  -am se nedov. ( ) knjiž., redko posmehovati se: stal je ob strani in se jim podsmihal
  9.      podsnóva  -e ž (ọ̑) um. podslikava: končati podsnovo / svetla podsnova slike
  10.      podsódnost  -i ž (ọ́) nekdaj podrejenost določenemu sodišču: določiti, ugotoviti podsodnost
  11.      podsónčnik  -a m (ọ̑) nar. zahodni ali vzhodni veter: podsončnik mu je pihal v hrbet; močen podsončnik
  12.      pòdstanoválec  -lca [c tudi lc] m (-) jur. kdor vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice; podnajemnik: pravice podstanovalcev
  13.      pòdstanoválski  -a -o [s in ls] prid. (-) jur. podnajemniški: podstanovalski prostor / podstanovalsko razmerje
  14.      podstát  -i ž () knjiž. osnova, podlaga: raziskati podstat in genezo umetnine / njegova idejna usmeritev temelji na napačni podstati / ugotoviti za glasbo značilne podstati bistvene prvine, lastnosti
  15.      podstáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na podstat: podstatna lastnost, prvina / raziskovati podstatne principe
  16.      podstáva  -e ž () 1. kar se podstavi: poiskali so najrazličnejše podstave / za podstavo kozolca so uporabili betonske kvadre / kamnosek je izdelal podstavo za spomenik podstavek 2. knjiž. osnova, podlaga: idejne podstave gibanja; ta kritika temelji na napačni podstavi / izračunati na podstavi podatkov; razpisali so volitve na podstavi sklepa zbora po sklepustar. plašč s podstavo iz ovčje kože podlogolingv. del tvorjene besede brez obrazil; besedna zveza, iz katere se delajo tvorjene besede
  17.      pòdstávba  -e ž (-) publ. osnova, podlaga: ustvariti podstavbo gospodarstva / družbena podstavba ekonomska baza družbe
  18.      podstávek  -vka m () 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnjunav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose
  19.      podstáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve ◊ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah
  20.      podstavítev  -tve ž () glagolnik od podstaviti: podstavitev posode / s podstavitvijo noge ga je hotel spotakniti
  21.      podstáviti  -im dov.) 1. postaviti, dati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: hitro je podstavil kozarec; pod pipo je podstavila lonec; kjer je streha puščala, so podstavili posode; podstavil je vrečo in zrnje se je vsulo vanjo / spretno mu je podstavil palico b) z določenim namenom sploh: podstaviti desko; podstavil mu je roke in potem še rame, da je dosegel / s kamni so podstavili kolesa, da voz ne bi drsel podložili / ekspr. gmotno podstaviti (gmotno) pomagati 2. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom škodovati; podtakniti: podstaviti dinamit; na železniški postaji so podstavili peklenski stroj / podstavila mu je nogo, da bi se spotaknil 3. nar. narediti koga bogatega; obogatiti: donosen posel ga je podstavil ● ekspr. podstaviti komu nogo spotakniti ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; nar. podstaviti rezilo, sekiro s kovanjem pripojiti manjkajoči, obrabljeni del podstávljen -a -o: podstavljena bomba je eksplodirala; izogniti se podstavljeni nogi; voda teče v podstavljeno posodo ∙ nar. bil je majhen, a dobro podstavljen čvrst, krepek; knjiž., redko filozofsko podstavljen janzenizem utemeljen
  22.      podstávljanje  -a s (á) glagolnik od podstavljati: podstavljanje posode / s podstavljanjem noge ga je hotel spotakniti
  23.      podstávljati  -am nedov., stil. podstavljájte; stil. podstavljála (á) postavljati, dajati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: podstavljati lonec; podstavljal je roko, da drobtine ne bi padale na tla / podstavljati mora posodo, ker pipa pušča b) z določenim namenom sploh: z deščico je podstavljal mizo; pod hrbet si je podstavljal blazine ● ekspr. podstavljati komu noge spotikati ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih
  24.      podsténje  -a s (ẹ̑) nar. vzhodno prostor pod napuščem: pomladno sonce jih je zvabilo na podstenja; sedela sta na podstenju in se pogovarjala; ilovnato, opečnato podstenje
  25.      podstopíti se  in podstópiti se -im se dov. ( ọ́ ọ̑) zastar. lotiti se, začeti: tega dela se še podstopiti ne upam / česar se podstopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: ne podstopim se prositi

   19.559 19.584 19.609 19.634 19.659 19.684 19.709 19.734 19.759 19.784  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA