Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.659-19.683)


  1.      podrúžniški  -a -o prid. (ȗ) knjiž. podružničen: podružniški obrat / podružniška cerkev ♪
  2.      podŕzati  -am dov. (r̄ ȓ) redko postrgati, podrgniti: podrzati z opeke odvečno malto ♪
  3.      podržáti  -ím dov. (á í) krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju ♪
  4.      podržávati  -am nedov. (ȃ) večkrat podržati: podržaval ji je lasnice, ko se je česala ♪
  5.      podržáviti  -im dov. (á ȃ) spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena: podržaviti banke, rudnike podržávljen -a -o: podržavljena industrija ♪
  6.      podržávka  -e ž (ȃ) nar. vlačuga, prostitutka: Drugi so hodili k podržavkam, jaz pa ne (Prežihov) ♪
  7.      podržávljenje  -a s (ȃ) glagolnik od podržaviti: podržavljenje rudnikov, tovarn ♪
  8.      podsadíti  -ím dov., podsádil; podsajèn (ȋ í) agr. 1. gozd. vsaditi novo rastlino a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami 2. dati valiti: koklji podsaditi dvajset jajc ♪
  9.      podsájati  -am nedov. (á) agr., gozd. saditi nove rastline a) pod starejše rastline: podsajati smreke b) na mesta odmrlih rastlin: praznine v vinogradu podsajati z dobrimi cepljenkami ♪
  10.      podsêdeln  -a -o [dǝl] prid. (ȇ) vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo ♪
  11.      podsêdlica  in podsédlica -e ž (ȇ; ẹ̑) vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami ♪
  12.      podsejáti  -séjem dov., podséj in podsèj; podsejál (á ẹ̑) agr., gozd. vsejati a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo ♪
  13.      podsèk  -éka m (ȅ ẹ́) nar. 1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč) 2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek ♪
  14.      podsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj ločiti: podsekati drevo / podsekati korenine / ves plevel je podsekal podsékan -a -o: podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji ♪
  15.      podsekávati  -am nedov. (ȃ) s sekanjem od spodaj ločevati: podsekavati drevo / legel je na bok in začel podsekavati steno ♪
  16.      pòdsékcija  -e ž (ȍ-ẹ́) knjiž. pododdelek: ta sekcija ima več podsekcij ♪
  17.      pòdsekretár  -ja m (ȍ-á) namestnik sekretarja: postal je podsekretar / republiški podsekretar kdor pomaga republiškemu sekretarju pri vodenju republiškega upravnega organa ♪
  18.      pòdsestàv  -áva [ses in sǝs] m (ȍ-ȁ ȍ-á) strojn. skupina strojnih delov, ki v okviru sestava predstavlja tehnološko, funkcijsko enoto: podsestav stroja; kontrola podsestavov ♪
  19.      podsétev  -tve ž (ẹ̑) glagolnik od podsejati: pri podsetvi so uporabljali sejalnik / podsetev travnikov ♪
  20.      podsévek  -vka m (ẹ̑) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline: v pšenico sejati podsevek ♪
  21.      podsípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) s sipanjem spravljati podse: plaz je počasi podsipal hiše / podsipati s kamenjem podsípati se polniti se z usipanjem: rov se podsipa ♪
  22.      podsípnica  -e ž (ȋ) agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo: napraviti podsipnico ♪
  23.      pòdsistém  -a m (ȍ-ẹ̑) sistem v okviru večjega sistema: proučil je vse podsisteme / podsistem rakete ♪
  24.      pòdskupína  -e ž (ȍ-í) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti: razdeliti kaj v skupine in podskupine ♪
  25.      podslápje  -a s (ȃ) grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda: globoko podslapje / podslapje jeza ♪

   19.534 19.559 19.584 19.609 19.634 19.659 19.684 19.709 19.734 19.759  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA