Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.651-19.675)



  1.      podrúžbljanje  -a s (ū) glagolnik od podružbljati: podružbljanje zemlje / podružbljanje politike
  2.      podrúžbljati  -am nedov. (ū) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno: podružbljati zemljo / podružbljati proizvodnjo 2. delati, da se državne funkcije prenašajo na samoupravne organizacije in institucije: podružbljati politiko
  3.      podrúžbljenje  -a s () glagolnik od podružbiti: podružbljenje proizvodnje / podružbljenje politike / podružbljenje upravljanja, vodenja
  4.      podrúžbljenost  -i ž () lastnost, značilnost podružbljenega: podružbljenost proizvodnje
  5.      podrúžen  -žna -o prid. () knjiž. podružničen: podružni obrat / podružna cerkev
  6.      podrúžnica  -e ž () 1. enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem: ustanoviti podružnico; banka ima več podružnic; podružnica časopisnega podjetja / odpreti podružnico // organizacijska enota društva, združenja, ki ima določeno samostojnost: organizacija obsega več podružnic / podružnice društva 2. rel. teritorialna enota katoliške cerkve, ki nima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: župnija ima eno samo podružnico // kraj, kjer je sedež te enote: šel je maševat na podružnico / pri podružnici zvoni v podružnični cerkvi 3. nar. belokranjsko dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: lepo oblečena podružnica
  7.      podrúžničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev ♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole
  8.      podrúžnik  -a m () nar. belokranjsko ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe: ženin in njegov podružnik / biti, iti za podružnika
  9.      podrúžniški  -a -o prid. () knjiž. podružničen: podružniški obrat / podružniška cerkev
  10.      podŕzati  -am dov. ( ) redko postrgati, podrgniti: podrzati z opeke odvečno malto
  11.      podržáti  -ím dov. (á í) krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju
  12.      podržávati  -am nedov. () večkrat podržati: podržaval ji je lasnice, ko se je česala
  13.      podržáviti  -im dov.) spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena: podržaviti banke, rudnike podržávljen -a -o: podržavljena industrija
  14.      podržávka  -e ž () nar. vlačuga, prostitutka: Drugi so hodili k podržavkam, jaz pa ne (Prežihov)
  15.      podržávljenje  -a s () glagolnik od podržaviti: podržavljenje rudnikov, tovarn
  16.      podsadíti  -ím dov., podsádil; podsajèn ( í) agr. 1. gozd. vsaditi novo rastlino a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami 2. dati valiti: koklji podsaditi dvajset jajc
  17.      podsájati  -am nedov. (á) agr., gozd. saditi nove rastline a) pod starejše rastline: podsajati smreke b) na mesta odmrlih rastlin: praznine v vinogradu podsajati z dobrimi cepljenkami
  18.      podsêdeln  -a -o [dǝl] prid. () vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo
  19.      podsêdlica  in podsédlica -e ž (; ẹ̑) vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami
  20.      podsejáti  -séjem dov., podséj in podsèj; podsejál (á ẹ̑) agr., gozd. vsejati a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo
  21.      podsèk  -éka m ( ẹ́) nar. 1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč) 2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek
  22.      podsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj ločiti: podsekati drevo / podsekati korenine / ves plevel je podsekal podsékan -a -o: podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji
  23.      podsekávati  -am nedov. () s sekanjem od spodaj ločevati: podsekavati drevo / legel je na bok in začel podsekavati steno
  24.      pòdsékcija  -e ž (-ẹ́) knjiž. pododdelek: ta sekcija ima več podsekcij
  25.      pòdsekretár  -ja m (-á) namestnik sekretarja: postal je podsekretar / republiški podsekretar kdor pomaga republiškemu sekretarju pri vodenju republiškega upravnega organa

   19.526 19.551 19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA