Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.634-19.658)


  1.      podŕsati  -am dov. (ȓ) premakniti (sem in tja) po čem z dotikanjem: podrsati z lokom po strunah / previdno podrsati ranjenca k robu skale // premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsal ob ograjo; s komolcem podrsati ob koga podŕsati se drsajoč se spustiti: podrsati se po bregu v dolino; podrsati se po eni nogi ● ekspr. iskali so zamrznjeno mlako, da bi se malo podrsali drsali ♪
  2.      podrsávanje  -a s (ȃ) glagolnik od podrsavati: podrsavanje z nogo je izdajalo zadrego / slišati je bilo ropotanje in podrsavanje / slišalo se je starčevsko podrsavanje / podrsavanje vrvi ◊ rad. motilni pojav, ki ga povzroča zelo počasi se spreminjajoča hitrost premikanja gramofonske plošče ali magnetofonskega traku ♪
  3.      podrsávati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo; podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja // premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike 2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte; podrsavati z eno nogo; onemoglo podrsavati 3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava ♪
  4.      podrsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž. lahkotno se premikati v presledkih po gladki površini: podrsevati po parketu sem in tja // drseč v presledkih se spuščati, padati: kaplje so podrsevale z vej 2. redko podrsavati: prsti podrsevajo po strunah / na steni podrseva ura ♪
  5.      podrsljáj  -a m (ȃ) premik po čem z dotikanjem: podrsljaj po medeninastem krožniku / slišati korake in podrsljaje ♪
  6.      podŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) premakniti po čem z dotikanjem: podrsniti z nogo po tleh / vedro je podrsnilo ob vodnjak // premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsnil ob ograjo ♪
  7.      podrsováti  -újem nedov. (á ȗ) podrsavati: gledala je v tla in podrsovala z nogo / nekoliko podrsovati pri hoji ♪
  8.      podrtíca  -e ž (í) gozd. od vetra ali snega podrto drevo: bukova podrtica ♪
  9.      podrtíja  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: še vedno stanuje v podrtiji / njegov hlev je prava podrtija // star. razvalina: na hribu stoji podrtija; grajska podrtija 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: žalostno je pogledati tega človeka, taka podrtija je / to so same človeške podrtije ♪
  10.      podrtína  -e ž (í) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: odšel je proti svoji podrtini; živijo v podrtini / hiša je postala prava podrtina // star. razvalina: ob cesti stoji podrtina; grajska podrtina / umrl je pod podrtinami ruševinami 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: še vedno je taka podrtina ◊ gozd. od vetra ali snega podrto drevo ♪
  11.      podŕtje  -a s (ȓ) 1. glagolnik od podreti: v načrtu je bilo podrtje večjega števila hiš 2. knjiž. slaba, razpadajoča stavba; podrtija: v takem podrtju ni mogoče stanovati ♪
  12.      podrúga  -e ž (ȗ) zastar. tovarišica, prijateljica: odšla je k svojim podrugam ♪
  13.      podrugód  prisl. (ọ̄) star. drugod, drugje: krošnjarili so po Nemškem in podrugod ♪
  14.      podružábiti  -im dov. (á ȃ) zastar. podružbiti: podružabiti proizvajalna sredstva / podružabiti vzgojo podružábljen -a -o: podružabljena zemlja ♪
  15.      podružábljati  -am nedov. (á) zastar. podružbljati: podružabljati kmetijsko proizvodnjo / podružabljati šolstvo ♪
  16.      podružábljenje  -a s (ȃ) zastar. podružbljenje: podružabljenje proizvajalnih sredstev / podružabljenje upravljanja ♪
  17.      podrúžbiti  -im dov. (ū ȗ) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v družbeno: podružbiti rudnike, tovarne / podružbiti gospodarstvo / podružbili so vsa proizvajalna sredstva 2. narediti, da se državne funkcije prenesejo na samoupravne organizacije in institucije: podružbiti politiko, znanost podrúžbljen -a -o: podružbljene banke, tovarne; podružbljena znanost ♦ soc. podružbljeno delo produkcija na podlagi delitve dela ♪
  18.      podrúžbljanje  -a s (ū) glagolnik od podružbljati: podružbljanje zemlje / podružbljanje politike ♪
  19.      podrúžbljati  -am nedov. (ū) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno: podružbljati zemljo / podružbljati proizvodnjo 2. delati, da se državne funkcije prenašajo na samoupravne organizacije in institucije: podružbljati politiko ♪
  20.      podrúžbljenje  -a s (ȗ) glagolnik od podružbiti: podružbljenje proizvodnje / podružbljenje politike / podružbljenje upravljanja, vodenja ♪
  21.      podrúžbljenost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost podružbljenega: podružbljenost proizvodnje ♪
  22.      podrúžen  -žna -o prid. (ȗ) knjiž. podružničen: podružni obrat / podružna cerkev ♪
  23.      podrúžnica  -e ž (ȗ) 1. enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem: ustanoviti podružnico; banka ima več podružnic; podružnica časopisnega podjetja / odpreti podružnico // organizacijska enota društva, združenja, ki ima določeno samostojnost: organizacija obsega več podružnic / podružnice društva 2. rel. teritorialna enota katoliške cerkve, ki nima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: župnija ima eno samo podružnico // kraj, kjer je sedež te enote: šel je maševat na podružnico / pri podružnici zvoni v podružnični cerkvi 3. nar. belokranjsko dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: lepo oblečena podružnica ♪
  24.      podrúžničen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev ♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole ♪
  25.      podrúžnik  -a m (ȗ) nar. belokranjsko ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe: ženin in njegov podružnik / biti, iti za podružnika ♪

   19.509 19.534 19.559 19.584 19.609 19.634 19.659 19.684 19.709 19.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA