Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.626-19.650)


  1.      podŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: podrknil je na ledu / pri vsakem koraku je s peto podrknil po tleh podrsnil ♪
  2.      podróben  -bna -o prid., podróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti: dolgočasil jih je s podrobnim opisovanjem, prikazovanjem / podrobna, nepregledna skica // ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje; natančen: podrobni podatki; dobil je zelo podrobna določila, navodila; podrobno poročilo o gospodarskem položaju / podrobna slika razmer / knjiga je sad podrobnega dela / dobiti podroben vpogled v kaj ● zastar. podrobna trgovina trgovina na drobno podróbno prisl.: podrobno izdelati načrt; podrobno opisovati, pripovedovati, raziskati; podrobneje razložiti kaj ♪
  3.      podrobíti  -ím dov., podróbil (ȋ í) drugega za drugim zdrobiti: stroj je podrobil že vse kamenje; zobje so se mu podrobili / vse kozarce je že podrobila razbila / ekspr. bombe so podrobile skoraj vsa mesta porušile // ekspr. nadrobiti: podrobila je polno skledo žgancev / kruh je podrobil v kavo ● ekspr. če ga dobim, mu bom vse kosti podrobil zelo ga bom pretepel ♪
  4.      podrobíti  in podróbiti -im dov. (ȋ ọ́) ekspr. brezobzirno reči, zavrniti: marsikatero bridko mu je že podrobil; podrobila mu je, naj molči / podrobiti komu kaj pod nos ♪
  5.      podróbnost  -i ž (ọ̑) kar za označitev česa ni bistveno, pomembno: izvedeti, pripovedovati podrobnosti; pogovoriti se je treba še o podrobnostih / ne bom se spuščal v podrobnosti / ekspr. načrt sta izdelala do podrobnosti zelo natančno ♪
  6.      podróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje: organizirati področna posvetovanja o gospodarski problematiki / področna enota društva; področne organizacije / področna raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki usklajujejo skupne interese na določenem strokovnem področju ♪
  7.      podróčje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled // ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte // ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja // ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad področjem Azorov nad Azori 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja 3. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / postaja milice s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti // dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost / razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju planiranja pri planiranju 4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice ● publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi; publ. vplivno področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv ◊ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. izvoz na konvertibilna področja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; meteor. področje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno področje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem ♪
  8.      podróčnik  -a m (ọ̑) knjiž. naslonjalo za roke: usedel se je v naslanjač in položil roko na področnik ♪
  9.      podŕsati  -am dov. (ȓ) premakniti (sem in tja) po čem z dotikanjem: podrsati z lokom po strunah / previdno podrsati ranjenca k robu skale // premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsal ob ograjo; s komolcem podrsati ob koga podŕsati se drsajoč se spustiti: podrsati se po bregu v dolino; podrsati se po eni nogi ● ekspr. iskali so zamrznjeno mlako, da bi se malo podrsali drsali ♪
  10.      podrsávanje  -a s (ȃ) glagolnik od podrsavati: podrsavanje z nogo je izdajalo zadrego / slišati je bilo ropotanje in podrsavanje / slišalo se je starčevsko podrsavanje / podrsavanje vrvi ◊ rad. motilni pojav, ki ga povzroča zelo počasi se spreminjajoča hitrost premikanja gramofonske plošče ali magnetofonskega traku ♪
  11.      podrsávati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo; podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja // premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike 2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte; podrsavati z eno nogo; onemoglo podrsavati 3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava ♪
  12.      podrsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž. lahkotno se premikati v presledkih po gladki površini: podrsevati po parketu sem in tja // drseč v presledkih se spuščati, padati: kaplje so podrsevale z vej 2. redko podrsavati: prsti podrsevajo po strunah / na steni podrseva ura ♪
  13.      podrsljáj  -a m (ȃ) premik po čem z dotikanjem: podrsljaj po medeninastem krožniku / slišati korake in podrsljaje ♪
  14.      podŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) premakniti po čem z dotikanjem: podrsniti z nogo po tleh / vedro je podrsnilo ob vodnjak // premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsnil ob ograjo ♪
  15.      podrsováti  -újem nedov. (á ȗ) podrsavati: gledala je v tla in podrsovala z nogo / nekoliko podrsovati pri hoji ♪
  16.      podrtíca  -e ž (í) gozd. od vetra ali snega podrto drevo: bukova podrtica ♪
  17.      podrtíja  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: še vedno stanuje v podrtiji / njegov hlev je prava podrtija // star. razvalina: na hribu stoji podrtija; grajska podrtija 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: žalostno je pogledati tega človeka, taka podrtija je / to so same človeške podrtije ♪
  18.      podrtína  -e ž (í) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: odšel je proti svoji podrtini; živijo v podrtini / hiša je postala prava podrtina // star. razvalina: ob cesti stoji podrtina; grajska podrtina / umrl je pod podrtinami ruševinami 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: še vedno je taka podrtina ◊ gozd. od vetra ali snega podrto drevo ♪
  19.      podŕtje  -a s (ȓ) 1. glagolnik od podreti: v načrtu je bilo podrtje večjega števila hiš 2. knjiž. slaba, razpadajoča stavba; podrtija: v takem podrtju ni mogoče stanovati ♪
  20.      podrúga  -e ž (ȗ) zastar. tovarišica, prijateljica: odšla je k svojim podrugam ♪
  21.      podrugód  prisl. (ọ̄) star. drugod, drugje: krošnjarili so po Nemškem in podrugod ♪
  22.      podružábiti  -im dov. (á ȃ) zastar. podružbiti: podružabiti proizvajalna sredstva / podružabiti vzgojo podružábljen -a -o: podružabljena zemlja ♪
  23.      podružábljati  -am nedov. (á) zastar. podružbljati: podružabljati kmetijsko proizvodnjo / podružabljati šolstvo ♪
  24.      podružábljenje  -a s (ȃ) zastar. podružbljenje: podružabljenje proizvajalnih sredstev / podružabljenje upravljanja ♪
  25.      podrúžbiti  -im dov. (ū ȗ) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v družbeno: podružbiti rudnike, tovarne / podružbiti gospodarstvo / podružbili so vsa proizvajalna sredstva 2. narediti, da se državne funkcije prenesejo na samoupravne organizacije in institucije: podružbiti politiko, znanost podrúžbljen -a -o: podružbljene banke, tovarne; podružbljena znanost ♦ soc. podružbljeno delo produkcija na podlagi delitve dela ♪

   19.501 19.526 19.551 19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA