Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (19.584-19.608) 
- podražítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podražiti: podražitev blaga, živil / podražitev proizvodnje ♪
- podražíti -ím dov., podrážil (ȋ í) zvišati ceno: podražiti blago, živila; meso se je podražilo / podražiti proizvodnjo ♪
- podražíti in podrážiti -im, in podrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. nekoliko vzdražiti: podražiti vidni živec 2. nav. ekspr. nekoliko razjeziti, razdražiti: hotel sem ga samo podražiti ♪
- podrébrje -a s (ẹ̑) anat. predel pod rebrnim lokom: polagati obkladke na podrebrje; desno, levo podrebrje; mišičje podrebrja ♪
- podrêbrn in podrébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) knjiž. ki je, se nahaja pod rebri: podrebrne bolečine ◊ anat. podrebrna mrena rebrna mrena ♪
- podrécati -am dov. (ẹ̑) redko spodrecati: podrecala je krilo in stopila v vodo ♪
- podréden -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na podredje: podredna stavčna zveza; podredni stavek / podredni veznik / podredni prilastek neujemalni prilastek // knjiž., redko podrejen, odvisen: biti v podrednem položaju podrédno prisl.: podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge ♪
- podredítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podrediti: odklonil je prostovoljno podreditev / podreditev osebnih koristi javnim / podreditev oblike vsebini / podreditev tuji oblasti / onemogočiti imperialistom politično podreditev drugih narodov ♪
- podredíti -ím dov., podrédil (ȋ í) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega človeka je težko podrediti / stranke so se podredile odločitvi komisije; pren., ekspr. pohlep si ga še ni popolnoma podredil // z dajalnikom narediti, da ima kdo nižji, odvisen položaj: polkovnika so podredili staremu generalu 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: obrobne pokrajine je podredil središču; podredil si je velik del polotoka / vse okupirano ljudstvo je podredil svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: slikar je obliko podredil barvi / zasebne potrebe se morajo podrediti javnim b) odvisno: podrediti tujo besedo domači /
podrediti vožnjo prometnim pravilom podrejèn -êna -o deležnik od podrediti: podrejen položaj; tam je žena podrejena možu; podrejena ljudstva so se uprla; to mesto je bilo podrejeno neposredno vladarju; vse je podrejeno enemu cilju ♦ lingv. podrejeni pomen // publ. nepomemben, nevažen: podrejena vloga nekaterih držav v svetovnem gospodarstvu; opravljati podrejena dela; sam.: neprijazno ravnati s podrejenimi ♪
- podrédje -a s (ẹ̑) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov: priredje in podredje ● knjiž., redko princip avtoritete in podredja podrejenega položaja, podrejenosti ♪
- podredljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da podrediti: plašen in podredljiv otrok ♪
- podrédnost -i ž (ẹ̄) knjiž., redko podrejenost, odvisnost: podrednost položaja ♦ lingv. podrednost stavka ♪
- podréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od podrejati: podrejanje osebnih nagibov / odpor proti podrejanju tuji oblasti; pasivnost in podrejanje / podrejanje delov celoti / to so bila sredstva vladajočega razreda za podrejanje ♪
- podréjati -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: skušal ga je podrejati; noče se več samo podrejati; starše je spoštoval in se jim popolnoma podrejal / podrejal se je njegovim ukazom 2. navadno z dajalnikom delati, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: zasedene pokrajine so podrejali matični deželi / vse je podrejal svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom delati, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: osebne koristi je podrejal skupnim b) odvisno: podrejati vožnjo prometnim pravilom ♪
- podrejênec -nca m (é) knjiž. kdor je podrejen; podrejeni: imel je navado vpiti na svoje podrejence; odnos predstojnika do podrejenca ♪
- podrejênost -i ž (é) lastnost, stanje podrejenega: podrejenost naroda tuji državi / gospodarska, politična podrejenost / živeti v podrejenosti / nadrejenost in podrejenost pojmov ♪
- podrekáti -ám dov. (á ȃ) vulg. z iztrebljanjem umazati: kokoši so podrekale prag // umazati sploh: avto me je oškropil in podrekal podrekáti se iztrebiti se: golob se je podrekal na stopnišče podrekán -a -o: podrekan kokošnjak ♪
- podrémati -ljem, in podrémati tudi podremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) krajši čas dremati: podremati za mizo po kosilu; pomalicati in malo podremati ♪
- podremávati -am nedov. (ȃ) v presledkih dremati: podremavati na soncu, ob knjigi ♪
- podremúckati -am dov. (ȗ) ekspr. krajši čas lahno dremati: podremuckati po kosilu ♪
- podrépen tudi podrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na predel pod repom: podrepni mrčes / ekspr. podrepna muha muha, ki nadleguje živino; siten kot podrépna muha zelo, hudo ∙ pog., slabš. podrépna muha zelo vsiljiv, nadležen človek ♦ vet. podrepni jermen jermen, ki se namesti vprežni živini pod rep // ekspr. priliznjen, hinavski: prišel je tudi tisti podrépni možak / premeril ga je s podrépnim pogledom ♪
- podrépnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od podrepnik: fašistične podrepnice / kot psovka molči, podrepnica ♪
- podrépnik -a m (ẹ̑) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: podrepniki so pritrjevali vsaki njegovi besedi; okupatorjevi podrepniki / ko bi le vedel, kdo je ta podrepnik, ki ga je prijavil ♪
- podrépništvo -a s (ẹ̑) slabš. lastnost, značilnost podrepnikov: niso ga imeli radi zaradi njegovega podrepništva / očitali so mu podrepništvo ♪
- podrešétina tudi podrešêtina -e ž (ẹ̑; ȇ) agr. kar se izloči pri čiščenju (žita) skozi rešeto: uporabiti podrešetino za krmo ♪
19.459 19.484 19.509 19.534 19.559 19.584 19.609 19.634 19.659 19.684 
