Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.401-19.425)


  1.      pòdnajèm  -éma m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) najem stanovanjskih prostorov od imetnika stanovanjske pravice: najem in podnajem / dati, vzeti sobo v podnajem ♪
  2.      pòdnajémnica  -e ž (ȍ-ẹ̑) ženska oblika od podnajemnik: oddati sobo podnajemnici ♪
  3.      pòdnajémnik  -a m (ȍ-ẹ̑) kdor vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice: oddajati sobe podnajemnikom ♪
  4.      pòdnajémniški  -a -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na podnajemnike: podnajemniška soba / podnajemniško razmerje ♪
  5.      pòdnapétosten  -tna -o prid. (ȍ-ẹ̑) elektr. nanašajoč se na napetost, manjšo od normalne: podnapetostno stanje / podnapetostni rele ♪
  6.      pòdnapís  -a m (ȍ-ȋ) film. podnaslov: nečitljiv podnapis / opremiti film s podnapisi ♪
  7.      pòdnarédnik  in pòdnárednik -a m (ȍ-ẹ̑; ȍ-á) v stari Jugoslaviji najnižji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kaplar in podnarednik ♪
  8.      podnaslávljanje  -a s (á) glagolnik od podnaslavljati: podnaslavljanje člankov v časopisih / podnaslavljanje filma se je zavleklo ♪
  9.      podnaslávljati  -am nedov. (á) knjiž. dajati podnaslove: podnaslavljati članke; svoja dela vedno podnaslavlja ♦ film. opremljati film s podnaslovi ♪
  10.      pòdnaslòv  -óva m (ȍ-ȍ ȍ-ọ́) 1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom: naslovu knjižne zbirke dodati še podnaslov; podnaslov članka, filma, romana / v podnaslovu označiti glavno tematiko drame 2. film. prevod v filmu govorjenega ali napisanega besedila, projiciran na spodnji del filmskega platna, televizijskega zaslona: podnaslov je bil popolnoma nečitljiv / film ima slovenske podnaslove ♪
  11.      podnaslovíti  -ím dov., podnaslóvil (ȋ í) knjiž. dati podnaslov: avtor je delo tudi podnaslovil; podnasloviti roman ♦ film. opremiti film s podnaslovi podnaslovljèn -êna -o in podnaslóvljen -a -o: podnaslovljeni članki; slovensko podnaslovljen film ♪
  12.      podné  prisl. (ẹ̑) star. podnevi: podne je spal, ponoči pa pohajkoval ♪
  13.      podnében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na podnebje: kraj ima ugodne podnebne pogoje / podnebni pasovi / podnebno zdravilišče klimatsko zdravilišče 2. knjiž., ekspr. ki je zelo visoko: podnebne ptice / letalo je v podnebnih višinah ♪
  14.      podnebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. ki je zelo visoko: podnebesne ptice / podnebesne višine ♪
  15.      podnébje  -a s (ẹ̑) navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje: kraj ima ugodno podnebje / v tem podnebju se prijetno počuti; zdravniki mu priporočajo spremembo podnebja / alpsko, morsko, tropsko podnebje; hladno podnebje; milo podnebje brez hudega mraza in velike vročine; ostro podnebje s hudim mrazom in veliko vročino; suho, vlažno, zmerno podnebje ♦ geogr. celinsko ali kontinentalno podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropsko podnebje // publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbeno podnebje / v delu je opisano moralno podnebje malomeščanske družbe ♪
  16.      podnèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. knjiž. spodbuda, pobuda: to je bil zanj močen podnet; podnet za kako dejanje / vse so storili na učiteljev podnet 2. nar. netivo: trske za podnet ♪
  17.      podnéta  -e ž (ẹ̑) nar. netivo: pripraviti podneto ♪
  18.      podnétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: stala je pred ognjiščem in podnetala / podnetati ogenj 2. knjiž. razvnemati, spodbujati: podnetati sovraštvo ♪
  19.      podnéten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. spodbuden: miselno podnetni članki / podnetni učinek svetlobe na razvoj cveta pospeševalni učinek ♪
  20.      podnétiti  -im, tudi podnetíti in podnétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar 2. knjiž. razvneti, spodbuditi: podnetil je prepir, sovraštvo med njimi / to je podnetilo njegovo domišljijo podnéten -a -o: domišljija, podnetena z novimi doživetji ♪
  21.      podnetljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (hitro) razvname: je podnetljiv človek / podnetljiv temperament ♪
  22.      podnéven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. ponočen: podnevna podoba mesta / podnevna svetloba dnevna svetloba / podnevni metulji ♪
  23.      podnévi  prisl. (ẹ̑) v času svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. ponoči: okna ima podnevi odprta / ekspr. nanjo je mislil podnevi in ponoči neprenehoma / nočna vožnja je bolj nevarna kot vožnja podnevi ♪
  24.      podnévnik  -a m (ẹ̑) zool., rabi se samostojno ali kot prilastek metulj, ki leta podnevi: metulji podnevniki ♪
  25.      pódnica  -e ž (ọ̄) deska v podu: privzdigniti podnico; zamenjati podnico; macesnove podnice; preperele, umazane podnice; les za podnice ♦ navt. podstavek iz desk, ki se da na dno čolna ali ladijskega skladišča // nav. mn., redko pod: pometati podnice; tolči s petami ob podnice / škripanje podnic ♪

   19.276 19.301 19.326 19.351 19.376 19.401 19.426 19.451 19.476 19.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA