Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.284-19.308)



  1.      pòdkontinènt  -ênta in -énta m (- -é, -ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski podkontinent
  2.      podkòp  -ópa m ( ọ́) glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti // star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu ◊ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo
  3.      podkopáti  -kópljem tudi -ám dov., podkôplji podkopljíte tudi podkôpaj podkopájte; podkôpal (á ọ́, ) 1. s kopanjem pokriti z zemljo: podkopati gnoj 2. star. izpodkopati: podkopati drevo, hišo ∙ star. pomanjkanje mu je podkopalo zdravje pokvarilo, uničilo
  4.      podkopávanje  -a s () glagolnik od podkopavati: podkopavanje gnojila / podkopavanje trdnjavskih zidov
  5.      podkopávati  -am nedov. () 1. s kopanjem pokrivati z zemljo: podkopavati gnojilo 2. star. izpodkopavati: podkopavati drevje / podkopavati mir
  6.      podkopováti  -újem nedov.) star. izpodkopavati: podkopovati obzidje / valovi podkopujejo obalo
  7.      podkosíti  -ím dov., podkósil; podkošèn ( í) redko spodkositi: podkositi bilke; padel je, kot bi ga kdo podkosil
  8.      podkòv  -óva m ( ọ̄) redko podkovanje: pripeljal je konja za podkov / lahek podkov je olajšal konju tek lahke podkve
  9.      podkóva  -e ž (ọ̑) zastar. podkev: konji so potrebovali nove podkove
  10.      podkováč  -a m (á) podkovski kovač: bil je podkovač / kovači in podkovači
  11.      podkovánec  -nca m (á) nav. mn., redko podkovan čevelj: s seboj je vzel le cepin in dobre podkovance
  12.      podkovánje  -a s () glagolnik od podkovati: podkovanje konja / podkovanje čevljev
  13.      podkovánost  -i ž (á) značilnost, stanje podkovanega: neustrezna podkovanost konj / ekspr.: na izpitu je pokazal vsestransko podkovanost znanje, razgledanost; jezikovna, strokovna podkovanost
  14.      podkováti  -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvladatur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
  15.      podkóven  -vna -o prid. (ọ̄) podkovski: podkovna dejavnost / podkovni kovač ♦ vet. podkovne klešče; podkovno kladivo
  16.      podkóvica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko podkev: pritrditi konju podkovico // podkvica, nabitek: na peto pribiti podkovico
  17.      podkóvnik  -a m (ọ̑) vet. podkovski žebelj: pritrditi podkev s podkovniki
  18.      podkovnják  -a m (á) nav. mn., zool. netopirji z velikimi uhlji in podkvi podobnim izrastkom na nosu, Rhinolophidae: mali, veliki podkovnjak
  19.      podkóvski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na podkovstvo: podkovska šola / podkovski kovač ♦ vet. podkovski žebelj; podkovske klešče; podkovsko kladivo
  20.      podkóvstvo  -a s (ọ̄) dejavnost podkovskih kovačev: ukvarja se s podkovstvom
  21.      podkóžen  -žna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pod kožo: plast podkožne maščobe ♦ med. podkožna injekcija; podkožna krvavitev
  22.      podkóžje  -a s (ọ̑) anat. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: infekcija podkožja
  23.      pòdkrálj  -a m (-á) nekdaj namestnik kralja: imenovali so ga za podkralja
  24.      podkrepelíti  -ím dov., podkrepélil ( í) star. vreči v koga poleno, krepelce: stekel je za fantom, da ga podkrepeli
  25.      podkrepílo  -a s (í) knjiž. beseda, besedna zveza, ki podkrepi; podkrepitev: besede je končal s takim podkrepilom, da jim je kar sapo zaprlo

   19.159 19.184 19.209 19.234 19.259 19.284 19.309 19.334 19.359 19.384  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA