Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.209-19.233)



  1.      podgóbje  -a s (ọ̑) bot. mrežasto razrasle nitke, iz katerih zrastejo gobe, glive; micelij: zelo razraslo podgobje
  2.      podgórec  -rca m (ọ̑) kdor živi v podgorju ali je doma iz podgorja: hribovci in podgorci
  3.      podgoréti  -ím dov., podgôrel (ẹ́ í) nar. zahodno zažareti, zardeti: zvečer je nebo podgorelo / od vina mu je obraz podgorel
  4.      podgórje  -a s (ọ̑) geogr. raven svet ob vznožju gor: pirenejsko podgorje; široko podgorje Alp
  5.      podgórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podgorce ali podgorje: podgorski kraji / podgorske navade
  6.      podgrádje  -a s () knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema
  7.      podgrêbsti  -grêbem dov., podgrébel podgrêbla; tudi podgrêben (é) spraviti na kup in pokriti s pepelom: podgrebsti žerjavico / podgrebla je ogenj in odšla spat
  8.      podgrívka  -e ž () zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: cvrčanje podgrivk
  9.      podgrlína  -e ž (í) viseča koža pod vratom goveda: potrepljati vola po podgrlini
  10.      podgŕlje  -a s () viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: bikovo podgrlje
  11.      podgròm  -ôma m ( ó) zastar. protin: muči ga podgrom
  12.      podgrômast  -a -o prid. (ó) zastar. protinast: betežen in podgromast starec; hodi kot podgromasta kokoš
  13.      pòdgrúpa  -e ž (-ú) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti; podskupina: razdeliti kaj v grupe in podgrupe ◊ mat. množica elementov v grupi, med katerimi obstaja ena računska operacija
  14.      podhladítev  -tve ž () glagolnik od podhladiti: umrl je zaradi podhladitve
  15.      podhladíti  -ím dov., podhládil ( í) med. ohladiti na temperaturo, nižjo od normalne: podhladiti človeka; telo se je podhladilo podhlajèn -êna -o: podhlajen alpinist ♦ fiz. podhlajena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; podhlajena tekočina tekočina, ohlajena na temperaturo, nižjo od tališča, ne da bi se strdila
  16.      podhòd  -óda m ( ọ́) prostor pod cesto, železniško progo za prehod pešcev: zgraditi podhod pod cesto; nadhodi in podhodi
  17.      podhránjen  -a -o prid. (ā) neustalj. nedohranjen: veliko otrok je podhranjenih / podhranjen in izčrpan je
  18.      podhránjenost  -i ž (ā) neustalj. nedohranjenost: velika podhranjenost otrok
  19.      podhújka  -e ž () zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic podhujke
  20.      podhúliti se  -im se dov. (ú ū) knjiž., redko pritajiti se, sključiti se: stopil je za kamenje in se tam podhulil podhúljen -a -o 1. deležnik od podhuliti se: podhuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: podhuljen smeh
  21.      podìč  -íča m ( í) nar. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest: postati na podiču; podič na vrhu stopnic
  22.      pódij  -a m (ọ́) vzvišen prostor, navadno iz desk; oder: stati na podiju; nizek podij / govorniški podij; podij za manekenke
  23.      pòdiplómec  -mca m (-ọ̑) žarg., šol. kdor nadaljuje študij po diplomi: študirati kot podiplomec / študent podiplomec
  24.      pòdiplómski  -a -o prid. (-ọ̑) ki je po diplomi: podiplomsko izpopolnjevanje / podiplomski študij
  25.      podiráč  -a m (á) kdor kaj podira: najeti podirače

   19.084 19.109 19.134 19.159 19.184 19.209 19.234 19.259 19.284 19.309  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA