Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (19.184-19.208)



  1.      pôden  -dna -o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala
  2.      pòdenôta  -e ž (-ó) kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot
  3.      podesetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene
  4.      podesetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč podesetórjen -a -o: delal je s podesetorjeno vnemo
  5.      podeskáti  -ám [dǝs] dov.) les. obložiti, pokriti z deskami: podeskati stene
  6.      podést  -a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana
  7.      podesta  tudi podestà -ja [-stá] m () 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta
  8.      podestat  gl. podeštat
  9.      podésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podest: podestna površina / podestna ograja
  10.      podeštát  in podestát -a m () nar. 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat
  11.      podeželàn  in podeželán tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m ( á; ) kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani
  12.      podeželánka  tudi podeželjánka -e ž () ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke
  13.      podežêlec  -lca m () knjiž., redko podeželan: norčeval se je iz podeželcev
  14.      podežêlen  -lna -o prid. () zastar. podeželski: podeželno mesto
  15.      podežêlje  -a s, rod. mn. tudi podežêlij () področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani
  16.      podežêlski  -a -o prid. () nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena
  17.      podežéven  -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) ki je po dežju: podeževni hlad
  18.      pòdfárica  -e ž (-á) nar. podružnica: Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga (Prežihov)
  19.      podgána  -e ž (á) 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane ● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobizool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis
  20.      podgánar  -ja m () 1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar 2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že
  21.      podgánji  -a -e prid. () nanašajoč se na podgane: podganji mladič; podganje gnezdo / podganji rep / slabš.: mož s podganjim obrazom; ima majhne, podganje oči / podganji strup strup za uničevanje podganzool. podganja bolha bolha, ki živi v Indiji in Afriki in prenaša povzročitelja kuge, Xenopsylla cheopis
  22.      pódgêslo  -a s (-é) lingv. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno
  23.      podgláven  -vna -o prid. (ā) redko, v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino
  24.      podglávnik  -a m () redko vzglavna blazina: postelja s številnimi podglavniki
  25.      pòdgléženj  -žnja m (-ẹ́) anat. del noge pod gležnjem; nart

   19.059 19.084 19.109 19.134 19.159 19.184 19.209 19.234 19.259 19.284  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA