Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (1.909-1.933)

1909.      brezvérje  -a s (ẹ̑) redko stanje brez vere, veroizpovedi ♪
1910.      brezvérka  -e ž (ẹ̑) brezverna ženska: je brezverka ♪
1911.      brezvérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci ♪
1912.      brezvérski  -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vere, veroizpovedi: brezverski ljudje / brezverski nazori ♪
1913.      brezvérstvo  -a s (ẹ̑) stanje brez vere, veroizpovedi: širjenje brezverstva / priznati svoje brezverstvo ♪
1914.      brezvésten  -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe ♪
1915.      brezvéstnež  -a m (ẹ̑) ekspr. brezvesten človek: brezčastnež in brezvestnež; nedolžna žrtev brezvestneža ♪
1916.      brezvéstnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. brezvestna ženska: zapeljiva brezvestnica ♪
1917.      brezvéstnik  -a m (ẹ̑) star. brezvestnež: dobičkaželjni brezvestniki ♪
1918.      brezvéstnost  -i ž (ẹ̄) lastnost brezvestnega človeka: brezvestnost oderuhov / brezvestnost pri opravljanju službe ♪
1919.      brezvétrje  -a s (ẹ̑) stanje, vreme brez vetra: zavladalo je popolno brezvetrje; zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati; brezvetrje pred nevihto; tišina brezvetrja; pren. giniti v brezvetrju province ♪
1920.      brezvétrn  -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vetra: brezvetrn dan; brezvetrn zrak; brezvetrna tišina noči brezvétrno prisl., v povedni rabi: bilo je brezvetrno ♪
1921.      brezvétrnost  -i ž (ẹ̑) redko brezvetrje: brezvetrnost nad pokrajino ♪
1922.      brezvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) publ. brezzvezen: njegove brezvezne besede ◊ lingv. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika ♪
1923.      brezvézje  -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov ♪
1924.      brezvéznik  -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze ♪
1925.      brezvládje  -a s (ȃ) stanje v državi brez vlade: nastopilo je kratko brezvladje / ekspr. splošno brezvladje nered, zmeda ♪
1926.      brezvôden  -dna -o prid. (ó) ki je brez vode, rek: brezvodna planjava, puščava ♪
1927.      brezvóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu ♪
1928.      brezvóljnost  -i ž (ọ́) knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost ♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje ♪
1929.      brezvplíven  -vna -o prid. (ȋ ȋ) redko ki je brez vpliva, moči: brezvplivna politika / v tej zadevi sem popolnoma brezvpliven ♪
1930.      brezvreténčar  in brezvretênčar -ja m (ẹ̑; ȇ) nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice; nevretenčar ♪
1931.      brezvsebínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki je brez (dobre) vsebine: brezvsebinske knjige / zveneče, brezvsebinske fraze; brezvsebinska gesla o domovini / bledi, brezvsebinski liberalizem ♪
1932.      brezvsebínskost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost brezvsebinskega: brezvsebinskost filma ♪
1933.      brezvzróčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez vzroka, razloga: brezvzročna, nerazumljiva blodnja; brezvzročna žalost in otožnost; brezvzročno veselje / v naravi ni brezvzročnih pojavov ♪

   1.784 1.809 1.834 1.859 1.884 1.909 1.934 1.959 1.984 2.009