Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (18.751-18.775)


  1.      plútje  -a s (ú) glagolnik od pluti: plutje ladje; plutje po oceanu ♪
  2.      plutokracíja  -e ž (ȋ) polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo ♪
  3.      plutokrát  -a m (ȃ) polit. pripadnik plutokracije: izkoriščevalski cilji plutokratov ♪
  4.      plutónij  -a m (ọ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija ♪
  5.      plutónijev  -a -o (ọ́) pridevnik od plutonij: plutonijeva bomba ♪
  6.      plutónski  -a -o prid. (ọ̑) petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina ♪
  7.      plútov  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na pluto: plutova skorja / plutov zamašek plutovinast ♪
  8.      plútovec  -vca m (ú) bot., navadno v zvezi hrast plutovec hrast z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber: gozdovi hrasta plutovca; skorja hrasta plutovca ♪
  9.      plutovína  -e ž (í) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: izolirati s plutovino / zamaški iz plutovine ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje ♪
  10.      plutovínast  -a -o prid. (í) ki je iz plutovine: plutovinasti podplati; zapreti steklenico s plutovinastim zamaškom ♪
  11.      pluviál  -a m (ȃ) rel. plašču podobno liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči pluvial ♪
  12.      plúžen  -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na plug: plužna glava; plužna ročica / plužna kolca / plužno obdelovanje polja ◊ šport. plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega; plužni zavoj zavoj, pri katerem imajo smuči obliko pluga ♪
  13.      plúženje  -a s (ū) glagolnik od plužiti: pluženje in posipanje cest / na tečaju so se smučarji seznanili tudi s pluženjem ♪
  14.      plúžiti  -im nedov. (ú ȗ) 1. s (snežnim) plugom odstranjevati sneg: vozila so začela plužiti cesto že ponoči / plužiti sneg 2. nar. naravnavati plug pri oranju: po strmih njivah so težko plužili; nekaj časa sem gonil, nekaj časa pa plužil 3. šport. delati plug: učiti se plužiti / počasi so plužili po strmini plúžen -a -o: plužena cesta ♪
  15.      plúžna  -e ž (ȗ) nav. mn. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: odrivati, potiskati plužne; voli hodijo pred plužno / držati (za) plužne naravnavati jih pri oranju ♪
  16.      plúžnica  -e ž (ȗ) 1. oje pri plužnah: popraviti plužnico 2. nar. vzhodno ročica pri plugu: držati za plužnici ♪
  17.      plzenski  -a -o [pǝ̀lzǝn-] prid. (ǝ̀) navadno v zvezi plzensko pivo svetlo pivo, izdelano v Plznu: rad je pil plzensko pivo ♪
  18.      pnevmátičen  -čna -o prid. (á) teh. ki deluje na osnovi stisnjenega zraka: pnevmatični sveder; pnevmatična stiskalnica / pnevmatični pogon ♦ ptt pnevmatična pošta cevna pošta; strojn. pnevmatični transport transport sipkega materiala po ceveh s stisnjenim zrakom; pnevmatično kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča pod silo stisnjenega zraka; zool. pnevmatična kost votla kost ♪
  19.      pnevmátika  -e ž (á) plašč in zračnica za na kolo vozila kot samostojna elementa ali v enem delu: pnevmatika poči, se predre; napolniti, namestiti pnevmatiko; prazna pnevmatika / avtomobilska, letalska pnevmatika ♦ avt. balonska pnevmatika z nizkim notranjim tlakom // žarg. (avtomobilski) plašč, guma: kupiti nove pnevmatike; izrabljena pnevmatika / na ovinku so zapele pnevmatike / letna, zimska pnevmatika ♪
  20.      pnevmátski  -a -o prid. (ȃ) teh. pnevmatičen: pnevmatske naprave ♪
  21.      pnevmográf  -a m (ȃ) med. aparat, ki grafično prikazuje dihalne gibe: rentgenski aparat in pnevmograf ♪
  22.      pnevmokók  -a m (ọ̑) med. kok, ki povzroča zlasti pljučnico: uničiti pnevmokoke ♪
  23.      pnevmologíja  -e ž (ȋ) med. veda o pljučih in pljučnih boleznih ♪
  24.      pnevmoníja  -e ž (ȋ) med. pljučnica: zdraviti pnevmonijo ♪
  25.      pnevmotóraks  -a m (ọ̑) med. nabiranje zraka v poprsnični votlini: zaradi poškodbe je prišlo do pnevmotoraksa / spontani, umetni pnevmotoraks; pnevmotoraks zaradi poškodbe // dovajanje zraka v to votlino: pnevmotoraks je uspel; cevke za pnevmotoraks ♪

   18.626 18.651 18.676 18.701 18.726 18.751 18.776 18.801 18.826 18.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA