Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (18.734-18.758)


  1.      plurál  in plúral -ála m (ȃ; ȗ ȃ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari; množina: sklanjati v pluralu; akuzativ plurala ♪
  2.      plurálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plural: pluralne končnice ◊ jur. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov ♪
  3.      plurále tántum  plurále tántuma m, im., tož. mn. tudi plurália tántum s (ȃ-ȃ; ā-ȃ) lingv. množinski samostalnik ♪
  4.      pluralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pluralizem: pluralistična stališča; nazorsko pluralistična družba / pluralistična ureditev družbe ♪
  5.      pluralízem  -zma m (ȋ) 1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost: kulturni, politični pluralizem; uveljavljanje pluralizma mnenj, stališč / pluralizem strank številnost 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz več enakovrednih, samostojnih in neodvisnih počel: zagovarjati pluralizem ◊ jur. pluralizem kazenskih sankcij več vrst kazenskih sankcij ♪
  6.      plurálnost  -i ž (ȃ) knjiž. številnost: pluralnost naroda, organizacij / pluralnost interesov mnogovrstnost, raznovrstnost ♪
  7.      pluri...  ali plúri... prvi del zloženk (ȗ) knjiž. nanašajoč se na večje, veliko število: plurinacionalen, pluriverbizacija ♪
  8.      plús  -a m (ȗ) 1. mat. znak za prištevanje: plus in minus / znak plus / žarg. pazi na pluse // pozitivni predznak: postavi plus pred pet / predznak plus / neskl. minus pomnoženo s plus je minus ∙ žarg., šol. profesor je delil pluse je zapisoval pluse kot pozitivne ocene 2. pog. pozitivna, dobra stran: velik plus je, da je soba sončna; pretehtati je treba vse pluse in minuse te pogodbe / v plus mu moramo šteti, da upošteva razmere v dobro 3. pog. presežek, dobiček: država ima v plačilni bilanci plus ♪
  9.      plús  neskl. pril. (ȗ) 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri ● žarg., šol. v zemljepisu je dobil plus štiri, redko štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemu ◊ fiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost ♪
  10.      plús  prisl. (ȗ) mat. izraža prištevanje; in: tri plus dve je pet [3+2=5]; a plus n ∙ žarg. liter vina stane dvajset dinarjev plus steklenica povečano za toliko, kolikor stane steklenica; žarg. igra je bila burka plus balet in zraven ♪
  11.      plúskvamperfékt  -a m (ȗ-ẹ̑) lingv. predpretekli čas: izražanje v pluskvamperfektu ♪
  12.      plúta  -e ž (ú) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: pridobivati pluto / podplati iz plute; zamašek iz plute ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje ♪
  13.      plutáča  -e ž (á) knjiž. plovka: označiti nevarna mesta s plutačami; svetilne plutače ♪
  14.      plútast  -a -o prid. (ú) plutovinast: plutasti izdelki ♪
  15.      plútec  -tca m (ȗ) bot. hrast plutovec ♪
  16.      plúten  -tna -o (ȗ) pridevnik od pluta: plutno tkivo ♪
  17.      plúti  plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú) 1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje 2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli 3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; knjiž., redko nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenje ◊ navt. pluti po kurzu plovèč -éča -e in plujóč -a -e: ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje ♪
  18.      plútje  -a s (ú) glagolnik od pluti: plutje ladje; plutje po oceanu ♪
  19.      plutokracíja  -e ž (ȋ) polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo ♪
  20.      plutokrát  -a m (ȃ) polit. pripadnik plutokracije: izkoriščevalski cilji plutokratov ♪
  21.      plutónij  -a m (ọ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija ♪
  22.      plutónijev  -a -o (ọ́) pridevnik od plutonij: plutonijeva bomba ♪
  23.      plutónski  -a -o prid. (ọ̑) petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina ♪
  24.      plútov  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na pluto: plutova skorja / plutov zamašek plutovinast ♪
  25.      plútovec  -vca m (ú) bot., navadno v zvezi hrast plutovec hrast z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber: gozdovi hrasta plutovca; skorja hrasta plutovca ♪

   18.609 18.634 18.659 18.684 18.709 18.734 18.759 18.784 18.809 18.834  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA