Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (18.726-18.750)


  1.      plùk  medm. (ȕ) posnema glas divjega petelina: pluk, pluk, pluk, poje divji petelin ♪
  2.      plúndra  -e ž (ȗ) vodén, shojen sneg: ponoči je plundra zmrznila; sneg se je spremenil v plundro; hoditi po plundri; blato in plundra ♪
  3.      plúndrast  -a -o prid. (ȗ) poln plundre: hodil je po plundrastih ulicah ♪
  4.      plùnk  medm. (ȕ) posnema glas pri kapljanju, pri padcu v vodo: plunk, plunk, kaplja od stropa; plunk, je reklo, ko je padel kamen v vodo ♪
  5.      plúnka  -e ž (ȗ) knjiž. glasbilo s strunami, na katero se brenka: igrati na plunko ♪
  6.      plúnkar  -ja m (ȗ) knjiž. kdor igra na plunko: učil ga je stari plunkar ♪
  7.      plúnkati  -am nedov. (ȗ) nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine: v steklenici je plunkalo vino / voda plunka ob breg / kaplje plunkajo s strehe padajo ♪
  8.      plúnkniti  -em dov. (ú ȗ) nav. ekspr. dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: v sodu je komaj slišno plunknilo / nekaj je plunknilo v vodo padlo ♪
  9.      plurál  in plúral -ála m (ȃ; ȗ ȃ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari; množina: sklanjati v pluralu; akuzativ plurala ♪
  10.      plurálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plural: pluralne končnice ◊ jur. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov ♪
  11.      plurále tántum  plurále tántuma m, im., tož. mn. tudi plurália tántum s (ȃ-ȃ; ā-ȃ) lingv. množinski samostalnik ♪
  12.      pluralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pluralizem: pluralistična stališča; nazorsko pluralistična družba / pluralistična ureditev družbe ♪
  13.      pluralízem  -zma m (ȋ) 1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost: kulturni, politični pluralizem; uveljavljanje pluralizma mnenj, stališč / pluralizem strank številnost 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz več enakovrednih, samostojnih in neodvisnih počel: zagovarjati pluralizem ◊ jur. pluralizem kazenskih sankcij več vrst kazenskih sankcij ♪
  14.      plurálnost  -i ž (ȃ) knjiž. številnost: pluralnost naroda, organizacij / pluralnost interesov mnogovrstnost, raznovrstnost ♪
  15.      pluri...  ali plúri... prvi del zloženk (ȗ) knjiž. nanašajoč se na večje, veliko število: plurinacionalen, pluriverbizacija ♪
  16.      plús  -a m (ȗ) 1. mat. znak za prištevanje: plus in minus / znak plus / žarg. pazi na pluse // pozitivni predznak: postavi plus pred pet / predznak plus / neskl. minus pomnoženo s plus je minus ∙ žarg., šol. profesor je delil pluse je zapisoval pluse kot pozitivne ocene 2. pog. pozitivna, dobra stran: velik plus je, da je soba sončna; pretehtati je treba vse pluse in minuse te pogodbe / v plus mu moramo šteti, da upošteva razmere v dobro 3. pog. presežek, dobiček: država ima v plačilni bilanci plus ♪
  17.      plús  neskl. pril. (ȗ) 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri ● žarg., šol. v zemljepisu je dobil plus štiri, redko štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemu ◊ fiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost ♪
  18.      plús  prisl. (ȗ) mat. izraža prištevanje; in: tri plus dve je pet [3+2=5]; a plus n ∙ žarg. liter vina stane dvajset dinarjev plus steklenica povečano za toliko, kolikor stane steklenica; žarg. igra je bila burka plus balet in zraven ♪
  19.      plúskvamperfékt  -a m (ȗ-ẹ̑) lingv. predpretekli čas: izražanje v pluskvamperfektu ♪
  20.      plúta  -e ž (ú) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: pridobivati pluto / podplati iz plute; zamašek iz plute ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje ♪
  21.      plutáča  -e ž (á) knjiž. plovka: označiti nevarna mesta s plutačami; svetilne plutače ♪
  22.      plútast  -a -o prid. (ú) plutovinast: plutasti izdelki ♪
  23.      plútec  -tca m (ȗ) bot. hrast plutovec ♪
  24.      plúten  -tna -o (ȗ) pridevnik od pluta: plutno tkivo ♪
  25.      plúti  plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú) 1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje 2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli 3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; knjiž., redko nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenje ◊ navt. pluti po kurzu plovèč -éča -e in plujóč -a -e: ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje ♪

   18.601 18.626 18.651 18.676 18.701 18.726 18.751 18.776 18.801 18.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA