Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (18.634-18.658)


  1.      plodíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali plodijo: na otoku so plodišča divjih rac ◊ bot. del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif; čeb. prostor v panju, kjer čebele gojijo zalego ♪
  2.      plodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ploditi: tjulenji se selijo na ploditev / biti nezmožen ploditve ♦ biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; spolna ploditev spolno razmnoževanje ♪
  3.      plodíti  -ím nedov., plojèn (ȋ í) redko 1. oplojevati: ploditi krave ∙ knjiž. ploditi otroke, potomstvo spočenjati 2. navadno s prislovnim določilom dajati sadeže, plodove; roditi: drevo že več let ni plodilo; oleander pogosto plodi plodíti se razmnoževati se: lev se hitro plodi ♪
  4.      plodítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploditev: ploditveni organi / ploditvena zmožnost samcev ♪
  5.      plodljív  -a -o prid. (ȋ í) sposoben (o)ploditve: plodljiva žival ♪
  6.      plódnica  -e ž (ọ̑) bot. spodnji, razširjeni del pestiča, v katerem so semenske zasnove: stene plodnice / enopredalasta plodnica v kateri je en predal, prostor; nadrasla plodnica ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču ♪
  7.      plódničen  -čna -o (ọ̑) pridevnik od plodnica: plodnične stene ♪
  8.      plódnik  -a m (ọ̑) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih; amnion ♪
  9.      plódnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost plodnega: plodnost goveda; upadanje plodnosti; motnje v plodnosti / plodnost zemlje rodovitnost / ekspr. pisateljeva plodnost ♪
  10.      plódnosten  -tna -o (ọ́) pridevnik od plodnost: plodnostne motnje goveda ♪
  11.      plodonósec  -sca m (ọ̑) bot. zgoraj razklan pecelj kobulnic, na katerem visita dva plodiča ♪
  12.      plodonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ploden, plodovit: plodonosno sodelovanje / plodonosna iznajdba / plodonosna naložba kapitala dobičkonosna / plodonosne njive rodovitne ♪
  13.      plódov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plod: plodova stena / plodova lega; utripanje plodovega srca ♦ med., vet. plodova ovojnica; plodova voda voda, ki obdaja plod v maternici ♪
  14.      plodóven  tudi plódoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) knjiž., redko plodov: plodovne stene ♪
  15.      plodovít  -a -o prid., plodovítejši (ȋ) 1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar; plodovit publicist, znanstvenik; plodovita pisateljica 2. knjiž. ploden: plodovita samica / plodovit zakon / plodovita zemlja rodovitna / pogovori med državnikoma so bili plodoviti ♪
  16.      plodovítost  -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost plodovitega: ustvarjalna plodovitost; plodovitost pisatelja / knjiž. plodovitost žene plodnost / knjiž. plodovitost zemlje rodovitnost ♪
  17.      plodóvje  -a s (ọ̑) več plodov, plodovi: plodovje že zori ♪
  18.      plódovka  -e ž (ọ̑) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima mesnati plod, sad: pridelujejo paradižnik, kumare in druge plodovke ♪
  19.      plodóvnica  -e ž (ọ̑) 1. bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva plodovnice 2. med. plodova voda: plodovnica odteče ♪
  20.      plódra  -e ž (ọ̑) knjiž., redko plundra, brozga: sneg se je spremenil v plodro ♪
  21.      plòh  plôha m (ȍ ó) debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: nalagati plohe na voz; razžagati ploh v deske; bukovi, hrastovi plohi; miza, pod iz plohov // navadno s prilastkom tak kos lesa, na katerem se reže, seka: razkosati prašiča na plohu / mesarski ploh // nar. perilnik: nasloniti se na ploh ◊ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas ♪
  22.      plôha  -e ž (ó) nenaden, kratkotrajen, navadno močen dež: čakala je, da ploha poneha; od časa do časa se ulije ploha; pog. na poti v službo ga je ujela ploha; aprilske, poletne plohe; krajevne plohe; ta novica je delovala kot ploha / v tej plohi ni mogel nikamor / snežna ploha // ekspr., z rodilnikom velika količina česa ponavljajočega se v krajšem obdobju: ploha besed, očitkov; ploha udarcev; ploha vprašanj ga je presenetila / ploha granat ♪
  23.      plôhast  -a -o prid. (ó) grad., v zvezi plohasti podboj podboj, katerega širina je večja od debeline ♪
  24.      plôhica  -e ž (ó) nav. ekspr. manjšalnica od ploha: na izletu jih je presenetila plohica / plohica solz ♪
  25.      plôhoma  prisl. (ō) knjiž. v plohi, kot ploha: dež lije plohoma / plohoma so se usipale čestitke ♪

   18.509 18.534 18.559 18.584 18.609 18.634 18.659 18.684 18.709 18.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA