Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (18.534-18.558)


  1.      plezálo  -a s (á) šport. telovadno orodje za plezanje: na igrišču so postavili nova plezala ♪
  2.      plezálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na plezalce ali plezanje: plezalska oprema / plezalska skupina / plezalska smer / plezalsko znanje ♪
  3.      plezálstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) dejavnost, ki je v zvezi s plezanjem: v mladih letih se je ukvarjal s plezalstvom ♪
  4.      plézanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od plezati: plezanje opic; plezanje po drevju; priprava za plezanje / planinec se je ponesrečil pri plezanju; plezanje po strmih stenah; tehnika plezanja ♪
  5.      plezaríja  -e ž (ȋ) žarg., alp. plezanje: privlačevala ga je plezarija ♪
  6.      plezáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. plezati: otroci so plezarili po drevju / plezariti po skalah ♪
  7.      plézati  -am nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol ∙ ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih b) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah; plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem 2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo; plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber 3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu plezáje: plezaje po strmini, so se zelo utrudili plezajóč -a -e: plezajoč na drevo, si je strgal obleko; plezajoče živali ♪
  8.      plézavček  -čka m (ẹ̑) nav. mn., zool. plezalček ♪
  9.      pleziozáver  -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival z želvi podobnim trupom: okostje pleziozavra ♪
  10.      plezljív  -a -o prid. (ȋ í) po katerem se da plezati: plezljiva stena ♪
  11.      pléža  -e ž (ẹ́) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna ♪
  12.      plíma  -e ž (ȋ) naraščanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. plima turistov pojema // stanje morske gladine ob tem naraščanju: ob plimi sega voda do polovice nasipa ♪
  13.      plímati  -am nedov. (ȋ) knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje plima / nova moč mu plima po telesu ♪
  14.      plímen  -mna -o (ȋ) pridevnik od plima: plimni valovi ♪
  15.      plimó  -ja m (ọ̑) s puhom napolnjena prešita odeja: pokriti se s plimojem ♪
  16.      plimovánje  -a s (ȃ) izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevati plimovanje; pren., publ. plimovanje gostov ♪
  17.      plimováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje je začelo plimovati ♪
  18.      plímski  -a -o (ȋ) pridevnik od plima: plimski tokovi, valovi ♪
  19.      plimútka  -e ž (ȗ) vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka ♪
  20.      plín  -a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva 2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom ◊ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje ♪
  21.      plínar  in plinár -ja m (ȋ; á) delavec, ki dela v proizvodnji plina: delovno mesto plinarja ♪
  22.      plinárna  -e ž (ȃ) obrat za proizvajanje, razdeljevanje plina: plinarna je prenehala dovajati plin; premog za plinarno in elektrarno / mestna plinarna ♪
  23.      plinárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plinarno: plinarniška zgradba / plinarniški plin ♪
  24.      plínast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz plina, plinov: plinasti oblaki med ozvezdji; plinaste primesi v zraku / plinasto gorivo ♦ fiz., kem. plinasto agregatno stanje ♪
  25.      plinifikácija  -e ž (á) publ. zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina: plinifikacija Slovenije ♪

   18.409 18.434 18.459 18.484 18.509 18.534 18.559 18.584 18.609 18.634  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA