Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (18.509-18.533)


  1.      pléva  -e ž (ẹ́) trši ovoj semena pšenice, rži, ki ni tesno zrasel z vsebino: spraviti zrno iz pleve // mn. ti ovoji, odstranjeni z mlatenjem: zeblo ga je, zato se je zakopal v pleve; napolniti blazino s plevami; vreča plev ● knjiž. ločiti pleve od zrnja ločiti, odstraniti slabo iz dobrega ◊ bot. ovršni in cvetni listi pri travah; krovna, ogrinjalna pleva ♪
  2.      plévek  -vka -o prid. (ẹ́) star. brezokusen, neokusen: plevka jed, voda / objavljal je v plevkem humorističnem listu nepomembnem, malovrednem ♪
  3.      plevél  -a [eu̯] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel ∙ knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega ♪
  4.      plevélast  -a -o prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelasta njiva / plevelasto žito ♪
  5.      plevélen  -lna -o [u̯n in ln] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plevel: plevelno seme / plevelna rastlina plevel // plevelast, plevelnat: plevelna njiva ♪
  6.      plevélnat  -a -o [u̯n in ln] prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelnata njiva / plevelnato zrnje ♪
  7.      plevélnica  -e [u̯n in ln] ž (ẹ̑) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pri delu je zlomila plevelnico ♪
  8.      plevélnik  -a [ln in u̯n] m (ẹ̑) agr. stroj za odstranjevanje plevela: delati s plevelnikom / traktorski plevelnik ♪
  9.      pléven  -vna -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi plevno zrno zrno, ki je obdano s plevnato lupino ♪
  10.      plévica  -e ž (ẹ́) navadno v zvezi majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba: poper in majaronove plevice ♪
  11.      plevíca  -e ž (í) ženska, ki pleve: na polju je bilo precej plevic; žanjice in plevice ◊ zool. močvirska ptica z rdeče rjavim perjem in dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Plegadis falcinellus ♪
  12.      plévka  -e ž (ẹ̄) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: na vrtu je delala tudi s plevko ♪
  13.      plévnat  -a -o prid. (ẹ̑) poln plev: plevnato žito / plevnata blazina napolnjena s plevami ♦ agr. plevnata lupina trši ovoj semena ječmena, zrasel z vsebino ♪
  14.      plévnica  -e ž (ẹ̑) nar. s plevami napolnjena blazina (za ležanje): ležati na plevnici; mehka plevnica ♪
  15.      plévnik  -a m (ẹ̑) nar. prostor za pleve: stala sta pred odprtim plevnikom ♪
  16.      plévra  -e ž (ẹ̑) anat. mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj; poprsnica: poškodba plevre ♪
  17.      plevrálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plevro: plevralna zarastlina / plevralna votlina ♪
  18.      plevrítis  -a m (ȋ) med. vnetje poprsnice: imeti plevritis / suhi, vlažni plevritis ♪
  19.      pléza  -e ž (ẹ́) alp. plezanje: skale so oteževale plezo; zimska pleza ♪
  20.      plezáč  -a m (á) zastar. plezalec: bil je dober plezač ♪
  21.      plezálček  -čka [u̯č tudi lč] m (ȃ) nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček ♪
  22.      plezálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se ukvarja s plezanjem: postal je spreten plezalec ♦ alp. nezavarovani plezalec ki pri plezanju ni navezan; zool. plezalci ptice, ki plezajo po drevju, Piciformes ♪
  23.      plezálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura ♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj ♪
  24.      plezálka  -e [prvi in drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke 3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke ◊ nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje ♪
  25.      plezálnik  -a m (ȃ) nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: plezalnik se mu je odvezal; obuti plezalnike ♪

   18.384 18.409 18.434 18.459 18.484 18.509 18.534 18.559 18.584 18.609  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA