Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (18.359-18.383)



  1.      pléčen  tudi plêčen -čna -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na pleče: plečna mišica ♦ vet. plečna kost plečnica; plečna višina psa višina, merjena od tal do vrha plečnice
  2.      pléčnica  tudi plêčnica -e ž (ẹ̑; ) vet. parna ploščata kost na spodnjem stranskem delu prsi: viher in vrh plečnice
  3.      pléčnikovski  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Plečniku: plečnikovski stil
  4.      pled  gl. plet
  5.      pledírati  -am nedov. () knjiž., v zvezi z za prizadevati si, zavzemati se: v diskusiji je plediral za pravično oceno dela / pledirati za mir; pisatelj je plediral za realizem ∙ knjiž., redko pledirati novo uredbo zagovarjati, branitijur. imeti končni govor na glavni obravnavi
  6.      pledoajé  -ja m (ẹ̑) knjiž. zagovor, obramba: v romanu je izoblikoval umetniški pledoaje obtožencu ♦ jur. končni govor na glavni obravnavi
  7.      plèh  plêha m ( é) nižje pog. pločevina: na dvorišču je bil velik kup pleha / avtomobilski pleh ∙ nižje pog. koliko je povsod tega pleha avtomobilov; neskl. pril.: pleh muzika godba na pihala
  8.      pléha  -e ž (ẹ́) nar. gola površina v gozdu, na njivi, travniku: listje in dračje so nosili na plehe
  9.      plehánovec  -vca m () privrženec ruskega filozofa Plehanova
  10.      plêhek  stil. plehák -hka -o stil.prid. é) 1. brezokusen, neokusen: plehka kava; piti plehko vino / nar. juha je spet plehka premalo slana 2. vsebinsko prazen: ogledali so si plehek film; plehke besede; plehka literatura; plehko govorjenje // ki je brez izrazitih potez, značilnosti: peti s plehkim glasom; plehek nasmeh 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plehek človek
  11.      plehkôba  -e ž (ó) knjiž. plehkost: plehkoba takih doživetij / plehkoba dolgočasne družbe
  12.      plêhkost  -i ž (é) lastnost, značilnost plehkega: plehkost juhe / čutil je plehkost njenih besed / motila jo je njegova plehkost; moralna plehkost ljudi
  13.      plehkôta  -e ž (ó) knjiž. plehkost: plehkota lahkomiselnih ljudi
  14.      plehnàt  -áta -o prid. ( ā) nižje pog. pločevinast: plehnata škatla
  15.      pleistocén  -a m (ẹ̑) geol. starejša doba kvartarja, ledena doba: pojav ledu v pleistocenu
  16.      pleistocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleistocen, ledenodoben: pleistocenski prod; pleistocenska poledenitev ♦ antr. pleistocenski človek človek iz pleistocena, ki je živel v votlinah, jamah
  17.      plejáda  -e ž () knjiž., z rodilnikom skupina pomembnejših ljudi v določenem času, ki jih druži enaka dejavnost, interesi: stališče je zagovarjala tudi plejada francoskih ekonomistov; plejada impresionistov; plejada slovenskih pesnikov // skupina, vrsta navadno pomembnejših, vidnejših rezultatov kake dejavnosti: plejada knjig / plejada uspelih poskusov
  18.      plejboj  gl. playboy
  19.      pléksi  neskl. pril. (ẹ̑) kem., v zvezi pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati: luči iz pleksi stekla
  20.      pléksiglas  -a m (ẹ̑) žarg. pleksi steklo: akvarij iz pleksiglasa
  21.      pléksus  -a m (ẹ̑) anat. skupek prepletajočih se žil, živcev, pletež: žilni, živčni pleksus ◊ šport. udarec v pleksus pri boksu udarec v želodec
  22.      plektrón  -a m (ọ̑) muz., pri starih Grkih kovinska ali slonokoščena paličica za potegovanje po strunah
  23.      plême  -éna sẹ́) 1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji: črnska, indijanska plemena 2. vet. živali iste pasme, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste pasme: vzgoja novih plemen 3. navadno v zvezi z biti za, določiti za, pustiti za razmnoževanje, razplojevanje: ta telica bo za pleme; pustiti bikca za pleme / žival za pleme plemenska živalnar. krava ni vzela plemena se ni obrejila; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; zastar. črno pleme črna rasa; zastar. slovstvo slovanskih plemen narodovagr. sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; zgod. pleme skupnost krvno sorodnih bratstev v rodovno-plemenski družbi
  24.      plemén  -a -o prid. (ẹ̑) star. plemenski: kupovali so plemeno živino
  25.      plemeníca  -e ž (í) vet. plemenska žival ženskega spola: plemenica se je obrejila; krmiti plemenice; osemenjevanje govejih plemenic

   18.234 18.259 18.284 18.309 18.334 18.359 18.384 18.409 18.434 18.459  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA