Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (18.176-18.200)



  1.      plánkonvéksen  -sna -o prid. (-ẹ̑) fiz. na eni strani raven, na drugi izbočen: plankonveksna leča
  2.      plánkton  -a m () biol. združba organizmov, ki lebdijo v morju ali jezerih: loviti plankton; ribe se hranijo s planktonom; razvoj planktona / rastlinski, živalski plankton
  3.      plánktonski  -a -o prid. () nanašajoč se na plankton: planktonski organizem; planktonska ličinka / planktonske rastline, živali / planktonska mreža iz več plasti gosto tkanega blaga narejena mreža za lovljenje planktona
  4.      planktónt  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. posamezen organizem planktona: rastlinski morski planktonti
  5.      planôta  -e ž (ó) višji, precej raven ali rahlo razgiban svet v hribovju, gorovju: kraška, travnata planota; z roba planote se je odprl pogled na vso dolino / visoka planota / ekspr. morska planota
  6.      planôtast  -a -o prid. (ó) ki ima veliko planot: iz letala so opazovali planotast svet pod seboj; planotasto gorstvo // podoben planoti: stal je sredi planotaste jase
  7.      planôtica  -e ž (ó) manjšalnica od planota: na vrhu hriba se je razprostirala planotica
  8.      plánski  -a -o prid. () nanašajoč se na plan, načrt: delo je nadzorovala planska komisija; izpolnjevati planske naloge; planske postavke, zahteve; plansko obdobje / planska služba podjetja služba, ki načrtuje / planski odkup živine; plansko gospodarstvo; plansko usmerjanje proizvodnje plánsko prisl.: plansko zatirati poklicna obolenja; plansko usmerjen sistem
  9.      plánšar  -ja m () kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: planšarji so jim ponudili kislo mleko in sir
  10.      plánšarica  -e ž () ženska, ki pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: več let je preživela v planini kot planšarica
  11.      planšaríja  -e ž () (navadno) manjša stavba za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka: prenočil je v planšariji; s skodlami krita planšarija
  12.      planšáriti  -im nedov.) pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka: več let je planšarila na oddaljeni planini
  13.      plánšarski  -a -o prid. () nanašajoč se na planšarje ali planšarstvo: planšarska koča / veselil se je planšarskega življenja na planini
  14.      plánšarstvo  -a s () dejavnost planšarjev: planšarstva se je naučil od starejših planšarjev; pomen planšarstva na Gorenjskem
  15.      plánta  -e ž () nar. zahodno v vrsto posajena trta: hodil je med plantami in si ogledoval zoreče grozdje // pas zemlje med dvema vrstama trte: v plante so posadili peso
  16.      plántati  -am nedov. () 1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega: če se stroj pokvari, boš ti plantal / pri tem učitelju bo plantal bo imel težave; se bo moral veliko učitiekspr. zdaj bo pa knjiga plantala treba se bo učiti; ekspr. pri nas je v glavnem polenta plantala smo jedli v glavnem polento; ekspr. naš voz se je pokvaril, zdaj bo moral pa vaš plantati zdaj bo moral voziti vaš voz 2. nar. vzhodno šepati: fant malo planta
  17.      plántav  -a -o prid. (ā) nar. vzhodno šepast, šepav: bil je plantav fant / plantava kobila
  18.      plantáža  -e ž () obsežno zemljišče, na katerem se gojijo navadno istovrstne rastline: nasaditi, obdelovati plantažo; lastnik plantaže; plantaže v Južni Ameriki / bombažna plantaža; plantaže breskev, jagod; plantaže kavčukovcev / poskusna plantaža ♦ gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena
  19.      plantážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na plantažo: plantažni nasad, sadovnjak / plantažni breskov, gozdni nasad / plantažno gojenje dreves; razvijati plantažno sadjarstvo / plantažni veleposestnik / plantažno gospodarstvo, podjetje plantážno prisl.: plantažno gojiti cvetlice
  20.      plantážnik  -a m () v nekaterih deželah lastnik plantaže: plantažniki so najemali delavce za obiranje bombaža; je eden izmed najbogatejših plantažnikov na svetu; plantažniki v koloniji
  21.      plánum  -a m () grad. podlaga za zgornji ustroj cestišča, železniške proge: dokončati, pripraviti planum
  22.      plapolánje  -a s () glagolnik od plapolati: že od daleč se je videlo plapolanje zastav / opazoval je plapolanje ognja na ognjišču; ni mogel brati zaradi plapolanja svetlobe / nemirno plapolanje domišljije // šum, ki ga povzroča tako gibanje: ležal je na jadrnici in prisluškoval plapolanju jader ◊ elektr. neredno in počasno spreminjanje svetlobe
  23.      plapoláti  -ám nedov.) 1. viseti in se valujoče gibati zaradi premikanja zraka: perilo plapola; zastave plapolajo / jadro plapola v vetru; peljala se je na kolesu in dolgi lasje so ji plapolali 2. goreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj plapola na ognjišču; plameni kresa so visoko plapolali / na mizi je plapolala sveča 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: groza, ljubezen ji plapola v očeh; v njenem srcu je plapolala ena želja ● knjiž., ekspr. glasovi zvonov plapolajo v mraku se razlegajo; knjiž., ekspr. otrok je plapolal z ročicami mahal; črne lise so mu plapolale pred očmi plesale plapoláje: izza dreves se je plapolaje svetlikal ogenj plapolajóč -a -e: plapolajoči lasje; plapolajoč ogenj, plamen; plapolajoča luč; že oddaleč so videli plapolajoče zastave
  24.      plása  -e ž (á) zastar. ozek pas travnika, njive: gozdne plase in terase // ozek pas česa sploh: na vratu se mu je poznala rdeča plasa od trdega ovratnika; ovratna plasa
  25.      plasíranje  -a s () glagolnik od plasirati: možnosti za plasiranje izdelkov na tržišče / ukvarjal se je s plasiranjem knjig med bralce / plasiranje pri tekmovanju

   18.051 18.076 18.101 18.126 18.151 18.176 18.201 18.226 18.251 18.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA