Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (18.101-18.125)


  1.      plahútarica  -e ž (ȗ) ekspr., nekdaj redovnica, zlasti usmiljenka ♪
  2.      plahútast  -a -o prid. (ū) ki plahuta: plahutasti ptiči / ekspr. plahutasta obleka, pelerina vihrajoča, opletajoča ♪
  3.      plahutáti  -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi ♪
  4.      plahutàv  -áva -o in plahútav -a -o prid. (ȁ á; ū) ki plahuta: plahutav netopir / plahutave zastave plapolajoče, vihrajoče; pren., knjiž. plahutave misli ♪
  5.      plahútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo ♪
  6.      plájhanje  -a s (ȃ) glagolnik od plajhati: plajhanje vina v steklenici ♪
  7.      plájhati  -am nedov. (ȃ) 1. ekspr. sunkovito se premikati v nepolni posodi: vino plajha v čutari; brezoseb. v želodcu mi plajha; redko voda se plajha 2. nar. pljuskati: morje plajha / mleko plajha čez rob ∙ nar. plajhati vodo iz čolna plati ♪
  8.      plák  -a m (ȃ) knjiž., redko jok: preiti iz plaka v smeh ♪
  9.      plakát  -a m (ȃ) večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru: nabiti, nalepiti plakat / filmski, reklamni, turistični plakat; plakat za športno prireditev / brati plakat // tako obvestilo z dodanimi likovnimi prvinami: narisati plakat; osnutek, zamisel plakata ♪
  10.      plakátar  -ja m (ȃ) izdelovalec plakatov: bil je slikar in plakatar ♪
  11.      plakáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plakat: plakatna oblika / plakatna objava sporočila / plakatne barve / plakatna stena stena, na katero se lepijo plakati ♦ papir. plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; um. plakatna tempera ♪
  12.      plakatêr  -ja m (ȇ) 1. kdor lepi, pritrjuje plakate: plakater je prelepil ograjo s plakati 2. plakatar: bil je znan plakater ♪
  13.      plakatêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na plakaterje ali plakat: reklamni in plakaterski servis; plakaterska akcija / plakaterski poklic / slabš. plakaterski način slikanja ♪
  14.      plákati  -am in pláčem nedov. (ā) knjiž. jokati: otrok je stal v kotu in plakal; plakala je od veselja; tiho plakati / plaka po izgubljeni sreči žaluje, toži / veter je šepetaje plakal okrog hiše / preh. veje plakajo sok plakáje: plakaje odgovoriti plakajóč -a -e: plakajoč ga je objela; tolažil je plakajočo sestro; prisl.: plakajoče govoriti ♪
  15.      plakatíranje  -a s (ȋ) glagolnik od plakatirati: stroški plakatiranja; določili so mesta za plakatiranje / kot opozorilo plakatiranje prepovedano ♪
  16.      plakatírati  -am nedov. in dov. (ȋ) lepiti, pritrjevati plakate: plakatiral je že več let // publ. s plakati obveščati, razglašati: društvo je plakatiralo, da prireja veselico / tovarna je plakatirala svoj novi proizvod plakatíran -a -o: plakatirana ograja ♪
  17.      plakéta  -e ž (ẹ̑) 1. manjša, navadno kovinska plošča z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata plaketa 2. tak predmet, ki se uporablja kot priznanje: izročiti komu plaketo / spominska plaketa 3. priznanje v obliki takega predmeta: dobiti, prejeti plaketo / Bloudkove nagrade in plakete ♪
  18.      plám  -a m (ȃ) zastar. plamen: v daljavi je zagledal plam / plam njenih oči ♪
  19.      plámen  -éna m (á ẹ́) 1. tok zelo segretega in svetečega plina, ki nastaja pri gorenju: iz kupa drv se je pokazal plamen; plamen je razsvetljeval okolico; plamen švigne proti nebu, ugasne, zagori; ekspr. plameni ližejo, objemajo, obliznejo streho; veter je pogasil plamene; naravnati, uravnati plamen; ogenj ni le tlel, ampak je gorel s plamenom; nizek, visok plamen; rumeni, škrlatni plameni; plamen bencinskega, plinskega gorilnika; plamen sveče; lica, oči ji gorijo kot plamen; pren., ekspr. plamen oči // ekspr. ogenj: plamen je zajel hišo; nenadoma je bila vsa soba v plamenu, plamenih je gorela 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v njenem srcu gori plamen hrepenenja, ljubezni; zanetili so plamen revolucije, upora ● ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. bil je ves v plamenu zanesen, navdušen, razvnet; ekspr. iz oči ji švigajo plameni jeze je zelo jezna, razburjena ◊ teh. nevtralni, oksidativni plamen; jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; voj. metalec plamenov orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov ♪
  20.      plamén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. plameneč: gledal je v njene plamene oči ◊ metal. plamena peč plamenska peč ♪
  21.      plaménast  -a -o prid. (ẹ́) podoben plamenu: plamenasta oblika; plamenasta razvrstitev kodrov na kipu / ekspr. cvet plamenaste barve ♦ les. plamenasta tekstura lesa tekstura lesa, ki ima v prerezu obliko plamenov; šol. plamenasta črta element pisane črke v obliki pokončne črte, ki se proti koncema zožuje plaménasto prisl.: plamenasto rdeči listi grma ♪
  22.      plaménček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od plamen: plamenčki gorečih sveč so razsvetljevali sobo; plin je gorel z modrimi plamenčki / ugašajoč plamenček ogenjček / v njej je zagorel plamenček upanja ♪
  23.      plaménec  -nca m (ẹ̄) 1. knjiž., redko plamenček: plamenec bukne in svetloba se razširi po sobi 2. zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem, Phoenicopterus ruber: v živalskem vrtu je rad opazoval plamence ◊ navt. plamenec trikotna signalna zastava; poveljniški plamenec dolg, ozek trak iz blaga za zastave, raznih barv in z oznakami kot znamenje, da ladji poveljuje oficir vojne mornarice ♪
  24.      plamenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče 2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji / pesn. njene oči so plamenele 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njem je plamenela ljubezen, strast; v srcu je plamenelo sovraštvo / v očeh ji plameni radost // v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: ves je plamenel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva 4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamenel je za resnico ● knjiž., ekspr. na polju plameni mak cvete z rdečim cvetom; knjiž., ekspr. lica ji plamenijo od zadrege zelo je zardela plamenèč -éča -e: plameneč pogled; plameneča ljubezen; s plamenečo trsko je prižgal grmado; šopek plamenečih vrtnic; hladila si je plameneča lica; prisl.: plameneče ljubiti ♪
  25.      plameníca  -e ž (í) knjiž. bakla: plamenica je ugasnila; prižgati plamenico; stražniki so hodili okrog s plamenicami / plamenica svobode, upanja ◊ strojn. cev v valjastih parnih kotlih, v kateri je kurišče; vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju; plamenka ♪

   17.976 18.001 18.026 18.051 18.076 18.101 18.126 18.151 18.176 18.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA