Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (176-200)


  1.      akopràm  vez. (ȁ) zastar. čeprav ♪
  2.      akopràv  vez. (ȁ) zastar. čeprav ♪
  3.      akorávno  vez. (á) star. čeprav: nekaj zna, akoravno dosti ne ♪
  4.      akórd 1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja ♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc ♪
  5.      akórd 2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu ♪
  6.      akordánt  -a m (ā á) kdor oddaja delo na akord ♪
  7.      akórden 1 -dna -o (ọ̑) pridevnik od akord1: akordna glasbila ♪
  8.      akórden 2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na akord2: akordna mezda; ugodne akordne postavke / akordno delo ♪
  9.      akórdeon  -a m (ọ̑) redko klavirska harmonika ♪
  10.      akordêr  -ja m (ȇ) kdor dela na akord ♪
  11.      akórdičen  -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost ♪
  12.      akórdika  -e ž (ọ́) muz. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike // nauk o akordih ♪
  13.      akotúdi  vez. (ȗ) zastar. čeprav ♪
  14.      akóv  -a m (ọ̑) nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam (M. Kranjec) ♪
  15.      akrabòlt  medm. (ȍ) pog. izraža podkrepitev trditve: akrabolt, ta pa zna! ♪
  16.      akreditírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki akreditíran -a -o: bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov ♪
  17.      akreditív  -a m (ȋ) 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma ♪
  18.      akreditíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države ♪
  19.      akribíja  -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja ♪
  20.      akridín  -a m (ȋ) kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila ♪
  21.      akrilán  tudi acrylán -a [-kri-] m (ȃ) tekst. poliakrilno vlakno ameriške proizvodnje ♪
  22.      akrilát  -a m (ȃ) kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo ♪
  23.      akrobátka  -e ž (ȃ) ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka ♪
  24.      akróstih  tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom ♪
  25.      aksiomátika  -e ž (á) knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike ♦ mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije // veda o aksiomih ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA