Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (17.451-17.475) 
- pepítast -a -o prid. (ȋ) ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka ♪
- péplos -a m (ẹ̑) pri starih Grkih dolgo ohlapno žensko oblačilo, navadno brez rokavov: bogato izvezen peplos ♪
- pepsín -a m (ȋ) biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone ♪
- peptíd -a m (ȋ) biol., kem. organska spojina iz aminokislin: inzulin in drugi peptidi ♪
- peptón -a m (ọ̑) biol., kem. produkt presnove beljakovin zlasti pod vplivom pepsina ♪
- pêr -a m (ȇ) zlasti v Angliji naslov za višjega plemiča: imenovali so ga za pera / per Karla Velikega ♪
- peráča -e ž (á) etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu: udarjati s peračo ♪
- perborát -a m (ȃ) kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat ♪
- pérce -a s (ẹ́) star. peresce: ptica s črnimi perci / suho, uvelo perce ♪
- percépcija -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij ♪
- perceptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na percepcijo: perceptivna sposobnost / perceptivna narava stvari ♪
- percipírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. psih. čutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor; hitro percipirati sliko 2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoče percipirati družbe v njeni celoti ♪
- pérče -ta s (ẹ̄) star. peresce: belo perče; nese jo kot perče ♪
- perèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki ga je treba rešiti: opozarjati na pereče probleme; to vprašanje je postalo izredno pereče // publ. nevaren, težaven: govoriti o perečih vojaških dogodkih / biti v perečem položaju kritičnem 2. star. pekoč, skeleč: pereča rana / izrekla mu je nekaj perečih besed ♪
- peremptóren -rna -o prid. (ọ̑) jur. nepreklicen, dokončen: peremptorna sodba / peremptorni rok rok, ki se ne sme podaljšati ♪
- perésar -ja m (ẹ̑) slabš. pisarniški delavec, pisar: za mizo je sedel neprijazen peresar // pisatelj, pisec: objavijo vse, kar napiše ta peresar ♪
- perésarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peresarje: peresarska domišljavost / ni bil kos peresarskim umetnijam ♪
- perésast -a -o prid. (ẹ̑) podoben peresu: peresasti izrastki / ozka peresasta krilca ♪
- perésce -a s (ẹ̑) manjšalnica od pero: izpuliti peresce; pisana peresca; lahek kot peresce / zeleno peresce; peresce detelje / peresce je počilo ♪
- perésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica ∙ ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pismena polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo piše ♦ šport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop perésno prisl.: peresno lahka blazina ♪
- perésje -a s (ẹ̑) knjiž. več vzmeti, vzmeti: peresje kočije ♪
- perésnica -e ž (ẹ̑) priprava za hranjenje, nošenje (nalivnega) peresa, svinčnika: vzeti pero, šestilo iz peresnice; usnjena peresnica / peresnica na zadrgo ♪
- perésnik -a m (ẹ̑) 1. priprava v obliki paličice z odprtino na enem koncu za pero: vtakniti pero v peresnik; lesen peresnik // taka priprava s peresom: še vedno piše s peresnikom 2. iron. pisatelj, pisec: ta ali oni peresnik se bo morda le zamislil ob tem problemu ♪
- perestrójka -e ž (ọ̑) publ., v Sovjetski zvezi gospodarska, politična preureditev: podpirati perestrojko ♪
- peréšček -čka m (ẹ̑) pog. peresce: kurji perešček / posodite mi perešček peteršilja malo // ekspr. droben, slaboten človek: le kaj boš naredil, ti perešček ♪
17.326 17.351 17.376 17.401 17.426 17.451 17.476 17.501 17.526 17.551 
