Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (17.276-17.300)


  1.      paralélka  -e ž (ẹ̑) oddelek na večji šoli, nastal zaradi prevelikega števila učencev, ki spadajo v isti razred, vzporednica: odpreti novo paralelko; ta fant je iz paralelke; hodila je v paralelko / četrti razred ima tri paralelke oddelke ♪
  2.      paralélnost  -i ž (ẹ̑) vzporednost: paralelnost črt / paralelnost dramskega dogajanja ♪
  3.      paralelográm  -a m (ȃ) geom. četverokotnik, ki ima po dve nasprotni stranici vzporedni in enaki: narisati paralelogram / pravokotni paralelogram z enakimi ali po dvema enakima stranicama in enakimi koti ◊ fiz. paralelogram sil s katerim sestavljamo sile ali razstavljamo silo; paralelogram vektorjev s katerim sestavljamo vektorje ali razstavljamo vektor ♪
  4.      paralítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paralizo: paralitična ženska / paralitičen ud ♪
  5.      paralítik  -a m (í) med. kdor ima paralizo: zdraviti paralitike ♪
  6.      paralíza  -e ž (ȋ) med. stanje popolne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, popolna ohromelost: zaradi paralize je ležal več let; posledice paralize / otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami; popolna paraliza; progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pren., knjiž. paraliza vseh dejavnosti; paraliza prometa ♪
  7.      paralizácija  -e ž (á) glagolnik od paralizirati: začela se je paralizacija udov / paralizacija vsega poslovanja ♪
  8.      paralizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od paralizirati: paraliziranje udov / paraliziranje delovanja strupa / ti dogodki so povzročili paraliziranje gospodarskega in družbenega življenja ♪
  9.      paralizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je paraliziral večino ljudi 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: skušali so paralizirati osvobodilno gibanje; stavka je paralizirala industrijo, proizvodnjo / z novimi predpisi so paralizirali društvo / paralizirati delovanje strupa // zelo zavreti, otežiti: paralizirati promet v mestu paralizíran -a -o: že dolgo je paraliziran; paralizirana noga; stavka je skoraj popolnoma paralizirana ♪
  10.      paralogízem  -zma m (ȋ) filoz. nenamerna kršitev logičnih zakonov in pravil: zagrešil je paralogizem ♪
  11.      paramétrski  -a -o (ẹ̄) pridevnik od parameter: parametrsko razmerje ploskev ♪
  12.      paraplégičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na paraplegike ali paraplegijo: paraplegična ženska / paraplegičen spodnji del telesa ♪
  13.      parasáng  -a m (ȃ) nekdaj perzijska dolžinska mera, približno 5.500 m ♪
  14.      párati  -am nedov. (ȃ) 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: para pas pri krilu; šivati in parati / parati obleko // s potegovanjem, vlečenjem niti delati, da pletenina kot celota ne obstaja več: parati pulover; plesti in parati 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem delati, da kaj ni več celo: parati živali trebuh / star. parati mrliča secirati, obducirati // ekspr. s silo zarezovati, zajedati se: verige so parale telesa sužnjev; vrv je začela parati meso v dlaneh 3. ekspr. s silo prekinjati določeno stanje: bliski v presledkih parajo nebo, temno noč / le še posamezni rafali so parali tišino 4. ekspr. povzročati velik občutek neugodja, bolečino: že pogled nanj ji je paral srce; škripanje koles je človeku paralo ušesa, živce / bolečina ji para telo ● vznes. kmetje so zemlji parali prsi (s trudom) jo orali, obdelovali; ekspr. ostre skale so parale čolnom dna uničevale, kvarile párati se biti v stanju, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: obleka se je začela parati pri vratu / rokav se para po šivu ● ekspr. srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo parajóč -a -e: jelen ga je napadel, parajoč mu trebuh z rogovi; srce parajoča zgodba; prisl.: mitraljezi so parajoče ropotali v temi ♪
  15.      parazitologíja  -e ž (ȋ) veda o zajedavcih: razvoj parazitologije ♪
  16.      parcelíranje  -a s (ȋ) glagolnik od parcelirati: parceliranje zemljišča / parceliranje različnih podjetij ♪
  17.      páren 1 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve ◊ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo ♪
  18.      parfúm  -a m (ȗ) raztopina dišav ali zmesi dišav in eteričnih olj v alkoholu: pripravljati, uporabljati parfum; zelo drag parfum; parfumi in kreme / francoski parfum ♦ kozm. moški parfum z manj izrazitim, navadno trpkim vonjem; orientalski parfum ki diši po smolah in balzamih ♪
  19.      párijski  -a -o prid. (ā) navadno v zvezi parijski pes, v orientalskem okolju podivjan domači pes: krdelo parijskih psov ♪
  20.      parítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pariti, spolno združevati: žival je godna za paritev / čas paritve ♪
  21.      parízarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parizar: parizarska kolesa / parizarski voz parizar ♪
  22.      párjenje  -a s (á) glagolnik od pariti, polivati: parjenje moke; parjenje perutnine; kotel za parjenje svinjske krme / parjenje lesa ♪
  23.      párjenje  in parjênje -a s (á; é) glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske ♪
  24.      párk  -a m (ȃ) 1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / gozdni park gozd, urejen za park; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♦ šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi 2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota ♪
  25.      párka  -e ž (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji boginja usode: neizprosne parke ♪

   17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA