Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (1.701-1.725) 
- brezlíčje -a s (ȋ) knjiž., redko brezličnost: brezličje materije ♪
- brezlíčnost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost brezličnega: brezličnost gmote / brezličnost modernega življenja ♪
- brezlík -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. brezobličen: brezlika kepa / brezliko poslopje / brezosebna in brezlika povprečnost ♪
- brezlísten -tna -o prid. (ȋ) ki je brez listov, listja: brezcvetne in brezlistne veje; brezlistno drevo ♪
- brezljúden -dna -o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice ♪
- brezlúsk -a -o prid. (ȗ ū) redko ki je brez lusk: brezluske ribe ♪
- brezmádežen -žna -o prid. (ȃ) 1. rel. ki je brez madeža, greha: brezmadežna devica Marija / dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha 2. knjiž., redko zelo čist: brezmadežna polt brezmádežno prisl.: hiša je brezmadežno čista; brezmadežno bela stena; sam.: rel. Brezmadežna Kristusova mati ♪
- brezmádežnost -i ž (ȃ) knjiž., redko lastnost, značilnost brezmadežnega: brezmadežnost mladosti / brezmadežnost njegove uniforme ♪
- brezmásten -tna -o prid. (á) redko ki je brez masti, maščobe: brezmastna snov; brezmastno mleko ♪
- brezmátičen -čna -o prid. (ā) čeb. ki je brez matice: brezmatični panj ♪
- brezmátičnik -a m (ā) čeb. panj brez matice ♪
- brezméjen -jna -o prid. (ẹ̄) ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost brezméjno prisl.: vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan ♪
- brezméjnost -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezmejnega: brezmejnost morja, vesolja / spoznati brezmejnost materine ljubezni // prostor brez meje: vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost; izgubiti se v brezmejnosti; zračna brezmejnost ♪
- brezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki presega navadno mero: brezmerno kajenje // knjiž. neizmeren: brezmerno hrepenenje ♪
- brezmésečen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez meseca, lune: brezmesečna noč; temno, brezmesečno nebo ♪
- brezmêsen -sna -o prid. (é) ki je brez mesa: brezmesna hrana / brezmesni dan ♪
- brezmíselje -a [sǝl] s (ȋ) knjiž., redko brezmiselno stanje: zdramiti koga iz brezmiselja ♪
- brezmíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. ki je brez misli: tako postane človek brezmiseln stroj / brezmiseln krik; brezmiselne, komaj razločne besede; brezmiselna, divja radost // ki je brez možnosti za uspeh; brezsmiseln: tak način upora je brezmiseln brezmíselno prisl.: govoriti brezmiselno ♪
- brezmíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž., redko lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost ♪
- brezmléčnost -i ž (ẹ́) med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave ♪
- brezmôčen -čna -o prid. (ó) ki je brez moči: opotekel se je in brezmočen padel; bila je vsa drobna in brezmočna / brezmočna starost / brezmočen sanjač // ki vsebuje, izraža nemoč: brezmočen klic, smehljaj; škripal je z zobmi od brezmočne jeze brezmôčno prisl.: preklinjali so in brezmočno grozili; brezmočno je omahnil; roke so mu brezmočno visele ob telesu ♪
- brezmôčnost -i ž (ó) stanje brez moči: brezmočnost po dolgi bolezni / brezmočnost in obup; občutek zapuščenosti in brezmočnosti ♪
- brezmotóren -rna -o prid. (ọ̄) ki je brez motorja: brezmotorno letalo; brezmotorno progovno vozilo / brezmotorni polet ♪
- breznačêlen -lna -o prid. (ȇ) ki je brez načel: breznačelni in neznačajni ljudje / breznačelni konkurenčni boj; breznačelno popuščanje ♪
- breznačêlnež -a m (ȇ) ekspr. breznačelen človek: brezznačajneži in breznačelneži ♪
1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 
