Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (16.959-16.983)


  1.      ósten  -tna m (ọ́) 1. nekdaj palica z železno konico zlasti za poganjanje volov: vola je dregnil z ostnom 2. star. ost, bodica: v njenih besedah je začutil osten ♪
  2.      osténje  -a s (ẹ̑) knjiž. več sten, stene: ostenje je obloženo s keramičnimi ploščami; leseno ostenje hiše / ostenje in dno posode / ostenje črevesja, želodca / plezati v ostenju; strmo ostenje; južno ostenje Skute ◊ um. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat ♪
  3.      ostentatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. izzivalen, kljubovalen: njegov ostentativni odhod jih je preplašil; postavljal se je z ostentativnim zanikovanjem družbenih norm ostentatívno prisl.: ostentativno poudarjati; mladina je ostentativno zapustila dvorano ♪
  4.      osteologíja  -e ž (ȋ) nauk o kosteh: ukvarjati se z osteologijo ♪
  5.      osteoporóza  -e ž (ọ̑) med. zmanjšana trdnost kosti zaradi pomanjkanja anorganskih snovi, krhkost kosti: preprečevati osteoporozo ♪
  6.      óster  -tra tudi ôstra -o stil. -ó prid., ostréjši (ọ́, ó) 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal 2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor; ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos // ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence 3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho 4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati; oster odgovor; ni vzdržal njegovega ostrega pogleda; ostre besede; ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster 5. nav. ekspr. ki se pojavlja a) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg; oster okus, vonj; ostra bolečina; ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročino b) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje 6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje ● ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; žarg., šport. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika ◊ bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko kroglo óstro in ostró tudi ôstro prisl.: ostro dišati; ostro kaznovati, obsoditi, odgovoriti; ostro pogledati; pot zavije ostro na levo; ostro začrtane meje ♪
  7.      ostináten  -tna -o prid. (ȃ) muz., v zvezi ostinatni bas glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v basu ♪
  8.      ostináto  -a m (ȃ) muz. glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v istem partu: ostinato v basu ♪
  9.      óstnat  -a -o prid. (ọ̑) star. koničast, šilast: kazal je svoja ostnata kolena / ostnate bodice ostre ◊ bot. ostnati šaš rastlina s ščetinastimi listi in nagosto razvrščenimi klaski, Carex mucronata ♪
  10.      ostník  -a m (í) zastar. kopje: metati ostnik; oboroženi so bili z meči in ostniki ♪
  11.      ostrakízem  -zma m (ȋ) 1. zgod. glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika, črepinjska sodba: uvesti ostrakizem / žrtev ostrakizma 2. knjiž., ekspr. izgon: ostrakizem ga je ločil od domovine ♪
  12.      ostréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ostrešje: ostrešni trami / ostrešna slama ♪
  13.      ostrílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) delavec, ki ostri kovinske predmete: nastavili so nekaj brusilcev in ostrilcev / tovarna izdeluje tudi mesoreznice in ostrilce ostrila ◊ film. član snemalne ekipe, ki skrbi za ostrino posnetkov ♪
  14.      ostríženka  -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki ima ostrižene lase: ostriženke in dolgolaske ♪
  15.      ostroglàv  in ostrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo: ostroglav človek / ostroglavi žeblji ♪
  16.      ostrostrélec  -lca m (ẹ̑) kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško: ostrostrelec ga je zadel naravnost v glavo / izbrali so ga za ostrostrelca ♪
  17.      ostroúmje  -a s (ȗ) knjiž. ostroumnost: svoje trditve podpira z velikim ostroumjem ♪
  18.      ostroúmnost  -i ž (ú) sposobnost ostrega dojemanja in zelo prodornega mišljenja: fant kaže veliko ostroumnost / s svojo ostroumnostjo bo še veliko dosegel ♪
  19.      ostròv  -óva m (ȍ ọ́) star. otok: pluli so okoli ostrova; skalnat ostrov ♪
  20.      ostrovíden  -dna -o prid. (í ȋ) ki ostro, zelo dobro vidi: ostrovidni fantje so ga zagledali že v daljavi; ostrovidni Indijanci // knjiž. ki zna ostro, zelo dobro opazovati: odgovornost ga je naredila ostrovidnega ♪
  21.      ostrovídnost  -i ž (í) lastnost ostrovidnega človeka: ostrovidnost Indijancev je znana / knjiž. duhovna, psihološka ostrovidnost ♪
  22.      ostrozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima ostre zobe: ostrozobi psi, zajci / ostrozobi gorski grebeni ∙ knjiž., ekspr. ostrozoba zloba velika, huda ♪
  23.      ostróžen  -a -o prid. (ọ̑) ki ima (nadete) ostroge: ostroženi škornji ♦ bot. ostroženi venčni listi listi, ki se podaljšujejo v ostrogo ♪
  24.      ostróžen  -žna -o (ọ̑) pridevnik od ostroga: ostrožno kolesce ♪
  25.      ostróžnica  -e ž (ọ̑) nar. robida, robidnica: nabirati ostrožnice; črne ostrožnice / ob poti se razraščajo ostrožnice ♪

   16.834 16.859 16.884 16.909 16.934 16.959 16.984 17.009 17.034 17.059  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA