Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (16.884-16.908)


  1.      osója  -e ž (ọ̄) nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca: na osoji je ležal sneg; na osojah je steza izginila; osoje in prisoje ♪
  2.      osójen  -jna -o prid. (ọ̄) obrnjen, usmerjen od sonca: kuhinja je na osojni strani hiše; na osojnih pobočjih je še sneg ♪
  3.      osokôliti  -im in osokóliti -im dov. (ō ȏ; ọ̑) knjiž. opogumiti, ohrabriti: zmaga jih je osokolila za nadaljnji boj; osokolil se je in vprašal ♪
  4.      osolíti  -ím dov., osólil (ȋ í) narediti slano: osoliti juho, krompir / ko slanike stresejo iz mreže, jih takoj osolijo nasolijo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je osolil z dovtipi ● ekspr. prenočevanje so jim dobro osolili morali so dosti plačati zanj osoljèn -êna -o: s humorjem osoljene črtice; osoljene jedi ♪
  5.      osolzíti  -ím [u̯z] dov., osólzil (ȋ í) knjiž. zmočiti s solzami: osolziti robec / slovo jim je osolzilo oči; oči so se mu osolzile osolzèn -êna -o: osolzene oči ♪
  6.      osónčenje  -a s (ọ̑) osončenost: tudi osončenje vpliva na oblikovanje zgradb ♪
  7.      osónčenost  -i ž (ọ̑) obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki: zaradi ugodne osončenosti je kraj primeren za turizem ♪
  8.      osónčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz osónčen -a -o: ustavil se je na osončeni jasi ∙ lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen ♪
  9.      osónčje  -a s (ọ̑) astr. Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega: raziskovati nastanek osončja // prostor, v katerem so ta telesa: pripravljajo načrte za polete v osončje ♪
  10.      osoréj  prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: jutri osorej ne bo več živ / vrne se ob letu osorej ♪
  11.      osóren  -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle // ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje 2. zastar. neprijeten, pust: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel osórno prisl.: osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati ♪
  12.      osórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost osornega človeka: njegova osornost jo je preplašila / fantov obraz je izražal osornost / ni vajen take osornosti osornega vedenja, ravnanja ∙ zastar. osornost vremena mu je kvarila dobro voljo neprijetno, pusto vreme ♪
  13.      osovráženost  -i ž (ȃ) stanje osovraženega človeka: zavedal se je svoje osovraženosti ♪
  14.      osovražíti  in osovrážiti -im, in osovrážiti -im dov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) zasovražiti: vaščani so ga zaradi tega dejanja osovražili; pri ljudeh se je osovražil / osovražiti zemljo / knjiž. osovražiti otroku šolo pristuditi osovrážen -a -o: osovražen človek; povsod je bil osovražen ♪
  15.      ospel  gl. osuti se ♪
  16.      osporávati  -am nedov. (ȃ) zastar. zanikovati, ne priznavati: osporavati dejstva; osporavali so mu pravico do posestva; nihče ne more osporavati te ugotovitve ♪
  17.      osprédje  -a s (ẹ̑) 1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa: miza stoji v ospredju odra; ospredje ustne votline; ospredje in ozadje / ospredje nagrobnika; star. obnovili so samo ospredje hiše fasado, pročelje / prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; stopila sta nekoliko v ospredje naprej ♦ vet. ospredje psa prsi s pleči in sprednjimi nogami // knjiž. kraj, prostor pred čim: ospredje hiše je zasajeno z okrasnim grmičjem 2. publ., navadno v zvezi prihajati, stopati v ospredje postajati pomemben, pereč: gospodarska vprašanja prihajajo vedno bolj v ospredje; problem manjšin spet stopa v ospredje ● publ. postavljati v ospredje zahtevo po izobraževanju dajati prednost, poudarjati; pog. zmeraj rine v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; publ. biti v ospredju pozornosti v središču pozornosti ♪
  18.      osprédnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž. bistven, pomemben, poglaviten: osprednji življenjski problemi; osprednje človeške vrednote ♪
  19.      osrámje  -a s (ȃ) anat. predel ob zunanjih spolovilih: izpuščaj na osramju ♪
  20.      osramočênje  -a s (é) glagolnik od osramotiti: ni ga mogel obvarovati osramočenja; prizanesti z osramočenjem // občutek sramu: obšlo ga je osramočenje; z osramočenjem je mislil na svoje ravnanje ♪
  21.      osramočênost  -i ž (é) lastnost, stanje osramočenega človeka: težko je prenašal svojo osramočenost; mešanica jeze in osramočenosti ∙ prevzela ga je osramočenost pred samim seboj postalo ga je sram ♪
  22.      osramočeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. sramotiti: neprestano jo osramočuje / taka dejanja jih ponižujejo in osramočujejo ♪
  23.      osramotíti  -ím dov., osramótil (ȋ í) s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja vzeti komu ugled: že večkrat ga je osramotil; s temi besedami ga je osramotil pred vsemi; javno osramotiti; dobro se je pripravil, da se ne bi osramotil pred profesorjem / s tem dejanjem je osramotil svoje ime // spraviti v zelo neprijeten položaj: s svojim vedenjem ga je zelo osramotila // povzročiti pri kom občutek manjvrednosti ali krivde: z nesebično pomočjo staršem je osramotil svoje brate; s svojim uspehom je osramotil vse tekmece osramočèn -êna -o: osramočen je odšel; stali so pred njim ponižani in osramočeni ♪
  24.      osranè  -éta m (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta osrane si še spregovoriti ni upal ♪
  25.      osranè  -éta s (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to osrane / kot psovka osrane prekleto ♪

   16.759 16.784 16.809 16.834 16.859 16.884 16.909 16.934 16.959 16.984  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA