Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (16.826-16.850) ![](arw_left.gif)
- osedláti -ám dov. (á ȃ) nadeti, namestiti sedlo: osedlati konja, mulo osedlán -a -o: osedlan konj ♪
- ósemdesetlétnik -a [sǝm] m (ọ̄-ẹ̑) osemdeset let star moški: še zdrav osemdesetletnik ♪
- ósemkrat [sǝm] prisl. (ọ́) izraža osem ponovitev: osemkrat dve je šestnajst; osemkrat je zaigral isto pesem / osemkrat večji ♪
- ósemrazrédnica -e [sǝm] ž (ọ̄-ẹ̑) nekdaj osemrazredna šola: bil je premeščen v večji kraj z osemrazrednico / dekliška osemrazrednica ♪
- osénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo 2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila 3. redko zasenčiti: z roko si je osenčila obraz ● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile osénčen -a -o: osenčeni deli ploskve; njegove risbe so bile dobro osenčene; zeleno osenčene oči ♪
- ósimski -a -o [ozi-] prid. (ọ̑) zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju: ratifikacija osimskih sporazumov ♪
- osínjak -a m (ȋ) nar. osje gnezdo: razdreti osinjak; ose letajo okoli osinjaka; v sobi je šumelo kakor v osinjaku ♪
- osír -ja m (í) nar. osje gnezdo: ose delajo osir ∙ ekspr. dregniti v osir dati povod za hudo, množično razburjenje ♪
- osíšče 1 -a s (í) osje gnezdo: razdreti osišče ♪
- ósji in ôsji -a -e prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na ose: osji pik; uničiti osje gnezdo ∙ ekspr. dregniti v osje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje ♪
- oskálek -lka m (ȃ) drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov ♪
- oskáliti se -im se dov. (ā ȃ) nar. zadreti si trščico: pri napravljanju drv se je oskalil ♪
- óskar -ja m (ọ̑) film. največje mednarodno priznanje za filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: igralki so podelili oskarja za glavno vlogo; letošnji dobitnik oskarja; film je dobil več oskarjev ● publ. jugoslovanski oskarji za embalažo prve nagrade ♪
- oskóbljati -am dov. (ọ̑) s skobljanjem narediti gladko, ravno: oskobljati letve; ker so se vrata napela, jih je malo oskobljal oskóbljan -a -o: oskobljana deska ♪
- oskóbljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko oskobljati: oskobljiti desko oskóbljen -a -o: sredi barake je stala dolga oskobljena miza ♪
- oskóden -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: oskodna navodila ♪
- oskorjáva -e ž (ȃ) knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo: zaradi slabega izpiranja pride do oskorjave tkanine / na vejah je ledena oskorjava ♪
- oskórjiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda ♦ gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati oskórjiti se bot. dobiti skorjo: deblo se oskorji ♦ med. rana se je oskorjila na njej se je naredila krasta oskórjen -a -o: oskorjena rana; oskorjeno deblo ♪
- oskóruš in oskorúš -a m (ọ̑; ú) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš: glog in oskoruš / jesti oskoruše ♪
- oskrbník -a m (í) 1. kdor oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: več let je bil oskrbnik na Kredarici // v nekaterih deželah kdor oskrbuje veliko posestvo: grajski oskrbnik; oskrbnik sosednjega grofa 2. zastar. upravnik, upravitelj: oskrbnik bolnice, toplic ♪
- oskrbovánje -a s (ȃ) glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje ♪
- oskrúnjenje -a s (ȗ) glagolnik od oskruniti: oskrunjenje cerkve / rešiti truplo pred oskrunjenjem ♪
- oslabévati -am nedov. (ẹ́) redko slabeti: bolnik oslabeva / veter je oslabeval v rahlo pihljanje ♪
- oslár -ja m (á) kdor goni, vodi osla: oslarji so poganjali osle ♪
- oslepéti -ím dov., oslépi (ẹ́ í) 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage ● ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen oslepèl in oslepél -éla -o: oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska ♪
16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876 16.901 16.926