Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (16.784-16.808)



  1.      organo...  ali orgáno... prvi del zloženk () nanašajoč se na del telesa z določeno samostojno funkcijo: organogeneza, organoleptičen, organoterapija
  2.      organzín  -a m () tekst. močneje sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za osnovo svilenih tkanin
  3.      orglárski  in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na orglárje: orglarska delavnica / orglarski mojster
  4.      orientacíjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na orientacijo: orientacijski podatki; orientacijske točke; različna orientacijska znamenja 2. nav. ekspr. okviren, približen: orientacijski program dela; sporočili so mu orientacijsko ceno stanovanja; te številke so le orientacijske ◊ šport. orientacijski pohod, tek hoja, tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida
  5.      oriènteksprés  in Oriènteksprés in oriènt eksprés in Oriènt eksprés -a m (-ẹ̑) nekdaj ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Carigrad: orientekspres ima eno uro zamude; iz Ljubljane se je z orientekspresom odpeljal v Beograd
  6.      óriks  -a m (ọ̑) zool. antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel: čreda oriksov; neskl. pril.: antilopa oriks
  7.      orjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rjav: listje je orumenelo, trava orjavela / obraz ji je na soncu orjavel porjavel orjavèl in orjavél -éla -o: orjaveli travniki
  8.      orkéster  -tra m (ẹ́) 1. večja skupina a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkalmuz. jazz orkester ki izvaja jazz b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev // ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv 2. muz. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester
  9.      ôrlji  -a -e prid. () nanašajoč se na orle: orlje gnezdo / orlji kremplji // ekspr. tak kot pri orlu: orlji obraz
  10.      ornamentálnost  -i ž () lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje
  11.      ornamentírati  -am nedov. in dov. () delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak ornamentíran -a -o: ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano
  12.      ornát  -a m () 1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu 2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat
  13.      órnica  -e ž (ọ̑) nar. zahodno čeber: stresati grozdje v ornice / namakati perilo v ornici
  14.      orníca  -e ž (í) 1. orna zemlja: spremeniti travnik v ornico; ima pet hektarov ornice // knjiž. njiva: opleti ornico / ornica pšenice 2. agr. plast zemlje, ki se pri oranju obrača: pod ornico je na tej njivi prod; črna, ilovnata ornica
  15.      ornitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za ornitologijo: zborovanje ornitologov
  16.      ornitologíja  -e ž () veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo
  17.      ornitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ornitologe ali ornitologijo: ornitološka literatura / ornitološki rezervat, zavod
  18.      oro...  ali óro... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na navpično izoblikovanost zemeljskega površja: orogen, orogeneza, orografija, orografski
  19.      oróbkati  -am dov. (ọ̑) odstraniti zrna s storža: orobkati koruzo oróbkan -a -o: orobkan koruzni storž
  20.      oróčanje  -a s (ọ́) glagolnik od oročati: oročanje denarnih sredstev
  21.      orodjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica
  22.      orosíti  -ím dov., orósil ( í) z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je orosil steklo, šipo; očala so se mu orosila / pot mu je orosil čelo; solze so ji orosile lica // nekoliko zmočiti, ovlažiti: orositi kaktuse, liste; orositi z vodo / orositi z limonovim sokom pokapati; pesn. kri junakov je orosila zemljo ∙ ekspr. vsem so se orosile oči postali so solzni orošèn -êna -o: orošena očala; orošeno ogledalo, okno; gledala ga je z orošenimi očmi
  23.      orožjenósec  -sca m (ọ̑) nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi orožje: vitezov orožjenosec; konjeniki in orožjenosci
  24.      ortodontíja  -e ž () veda o uravnavanju zob in čeljusti: razvoj ortodontije / specialist za ortodontijo ortopedijo zob in čeljusti
  25.      ortopedagógika  -e ž (ọ́) nestrok. specialna pedagogika za duševno prizadete: razvoj ortopedagogike

   16.659 16.684 16.709 16.734 16.759 16.784 16.809 16.834 16.859 16.884  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA